prošnja za delo, spremno pismo

Prošnje pričakujejo tam, kjer delodajalec izplačuje minimalce. Pričakuje še, da bo delavec prosjačil za minimalca.
Spodobni delodajalci ne pričakujejo, da bo delavec prosjačil.

Spremno pismo je “fama”. Gre, kot ime pove za spremno pismo (nekomu), ki spremlja neko dokumentacijo. Praviloma je, če se le da, napisano osebno. Torej dotični osebi (kadrovici, vodji oddelka,.. pač, glede na konkreten primer). Vsebina je tudi tu dokaj dobro definirana v smislu smernic:

– najprej pojasnimo razloge in vzgibe, čemu in zakaj se prijavljamo na neko konkretno (!!!) delovno mesto
– nadaljujemo s konkretizacijo, zakaj mislimo, da smo primerni za to delovno mesto
– razvijemo v smeri, kake prednosti prinese zaposlitev mene delodajalcuz
– povemo, kdaj bi lahko nastopili z delom, navedemo eventuelne odpovedne roke, itd.
– in zaokrožimo z našimi pričakovanji (glede plače, dopusta, bonitet,…)

Praviloma potem, ko se podpišemo dodamo še P.S. v katerem povabimo naslovnika k temu, da stopi v stik z nami – odvisno od situacije – s ciljem navezati kontinuiran stik – pogovor, komunikacijo.

Načeloma, če je le mogoče, poskusimo zadevo oblikovati tako, da gre vse skupaj na eno samo stran A4 formata, torej kot nekakšen zapis, ki ga preostale priloge dopolnjujejo (podkrepijo).

Spremno pismo je “fama”. Gre, kot ime pove za spremno pismo (nekomu), ki spremlja neko dokumentacijo. Praviloma je, če se le da, napisano osebno. Torej dotični osebi (kadrovici, vodji oddelka,.. pač, glede na konkreten primer). Vsebina je tudi tu dokaj dobro definirana v smislu smernic:

– najprej pojasnimo razloge in vzgibe, čemu in zakaj se prijavljamo na neko konkretno (!!!) delovno mesto
– nadaljujemo s konkretizacijo, zakaj mislimo, da smo primerni za to delovno mesto
– razvijemo v smeri, kake prednosti prinese zaposlitev mene delodajalcuz
– povemo, kdaj bi lahko nastopili z delom, navedemo eventuelne odpovedne roke, itd.
– in zaokrožimo z našimi pričakovanji (glede plače, dopusta, bonitet,…)

Praviloma potem, ko se podpišemo dodamo še P.S. v katerem povabimo naslovnika k temu, da stopi v stik z nami – odvisno od situacije – s ciljem navezati kontinuiran stik – pogovor, komunikacijo.

Načeloma, če je le mogoče, poskusimo zadevo oblikovati tako, da gre vse skupaj na eno samo stran A4 formata, torej kot nekakšen zapis, ki ga preostale priloge dopolnjujejo (podkrepijo).
[/quote]

Tule, kar si ti navedel, se napiše v prijavo na razpis.
Naslov dokumenta je recimo: Vloga za prosto delovno mesto poslovnega sekretarja ali pa Prijava na prosto delovno mesto poslovnega sekretarja

Nihče ne piše spremno pismo. Kaj pa naj bi spremljalo?

Saj to sem napisal, da gre za nepotrebno “famo”. Imamo nek kup dokumentacije (spričevala, CV, dokazila, ipd.). Spremno pismo oz. spremni dopis je osrednji dokument z neko “zgodbo”, ki nekako pojasni, kaj želimo in ki ga vse te predloge potem na nek način dopolnijo.

Saj to sem napisal, da gre za nepotrebno “famo”. Imamo nek kup dokumentacije (spričevala, CV, dokazila, ipd.). Spremno pismo oz. spremni dopis je osrednji dokument z neko “zgodbo”, ki nekako pojasni, kaj želimo in ki ga vse te predloge potem na nek način dopolnijo.
[/quote]

Drugače povedano: spremnega pisma se sploh ne uporablja.
Osnova je prijava/vloga oz. ponudba, če ni razpisa, življenjepis pa, če še kaj zahtevajo.

TO s spremnim pismom se mi zdi, da je pač en slab prevod iz angleščine. Sem brala na nekem portalu nasvete za prijave in tam fantazirajo o spremnem pismu. Kar neki brezveze.

Pa kaj je s tabo?
Avtorico je nekaj zanimalo. Jaz sem povsem konkretno odgovorila.
Ti pa blebetaš nekaj v tri krasne. Daj dojemi že enkrat kaj je avtorica želela.
Itak pa si vse svoje povedal, ko si začel nakladat o nekih mapah, ne vedoč, da se sedaj večinoma elektronsko vse pošilja.
Bolj nakladaš, bolj je jasno, da živiš v nekih fantazijah.
[/quote]

Ko ti je soforumaš dokazal, da je dejansko direktor svoje firme in da je res nekoga zaposlil, vse imaš izpisano in naslikano, pa ne priznaš tvoje zmote o njem, ki si ga prej obtoževala, da nima pojma o ničemer in da ni nikogar zaposlil! Ampak se zdaj zatekaš k ponavljanju nepomembnih zadev, kaj je keri rekel o nekih mapah! Sprejmi pač, da lahko imaš ti pojma tukaj, on pa tudi v praksi tukaj in drugje.

Ko ti je soforumaš dokazal, da je dejansko direktor svoje firme in da je res nekoga zaposlil, vse imaš izpisano in naslikano, pa ne priznaš tvoje zmote o njem, ki si ga prej obtoževala, da nima pojma o ničemer in da ni nikogar zaposlil! Ampak se zdaj zatekaš k ponavljanju nepomembnih zadev, kaj je keri rekel o nekih mapah! Sprejmi pač, da lahko imaš ti pojma tukaj, on pa tudi v praksi tukaj in drugje.
[/quote]

Uf, tale Desi ima pa veliko odvetnikov.
Meni ni prav nič dokazal. Pojma nimam kdo je. Vem samo, da visi cele dneve na monu. Torej? Da bi bil on dirketor pa ne verjamem :). Uspešni direktorji ne bodo viseli na monu cele dneve, še manj prali usrano perilo tu gor.
Drugače pa: kdo ti brani, da upoštevaš njegove nasvete in namesto po elektronski pošti pošiljaš raje mape pa zraven priložiš fotko A4 pa namesto vloge napišeš prošnjo?
Ti kar.
Slovenski delodajalci so itak navajeni, da delavec prosjači za delo in minimalca. Torej bo pošiljanje prošenj kar ok.

Uf, tale Desi ima pa veliko odvetnikov.
Meni ni prav nič dokazal. Pojma nimam kdo je. Vem samo, da visi cele dneve na monu. Torej? Da bi bil on dirketor pa ne verjamem :). Uspešni direktorji ne bodo viseli na monu cele dneve, še manj prali usrano perilo tu gor.
Drugače pa: kdo ti brani, da upoštevaš njegove nasvete in namesto po elektronski pošti pošiljaš raje mape pa zraven priložiš fotko A4 pa namesto vloge napišeš prošnjo?
Ti kar.
Slovenski delodajalci so itak navajeni, da delavec prosjači za delo in minimalca. Torej bo pošiljanje prošenj kar ok.
[/quote]

Mislim, da si povsem upravičeno jezna, sploh če imaš sama slabe izkušnje. Verjamem, da se človek zlahka počuti ponižanega in neslišanega, ko išče zaposlitev. Povsem razumem stisko, ki žene tvoje zapise. Žal nimam niti sam neke omembe vredne tolažbe.

Mislim, da si povsem upravičeno jezna, sploh če imaš sama slabe izkušnje. Verjamem, da se človek zlahka počuti ponižanega in neslišanega, ko išče zaposlitev. Povsem razumem stisko, ki žene tvoje zapise. Žal nimam niti sam neke omembe vredne tolažbe.

Kot rečeno, spremlja preostalo, nepovezano dokumentacijo, oz. priloge. V angleškem jeziku se reče cover letter, kar pomeni, da vsebinsko “pokrije” oz. naredi nek uvod v to, kaj preostala dokumentacija sploh predstavlja.

Mislim, da si povsem upravičeno jezna, sploh če imaš sama slabe izkušnje. Verjamem, da se človek zlahka počuti ponižanega in neslišanega, ko išče zaposlitev. Povsem razumem stisko, ki žene tvoje zapise. Žal nimam niti sam neke omembe vredne tolažbe.
[/quote]

Če te slučajno zanima:
ne iščem službe, ko sem jo iskala, nikakor nisem pošiljala prošenj, ker nisem nič prosjačila.
Delodajalcev, ki želijo videt prošnje, ne šmirglam sploh. Delodajalce, ki dajo samo minimalca, niti povoham ne. Aja, ko gledam po oglasih za kako boljšo službo, seveda resno jemljem samo delodajalce, ki že v oglas navedeno plačo. Da vem, če se splača.
Če delodajalec napiše v oglas, da ponuja redno plačo, tudi samo obvoz, ker vem,d a je gnoj.
Tako, da ja, si lahko privoščim, da jaz izbiram. Ne pa prosjačim.
In z veseljem vsakemu rečem, da naj se ogiba take sorte delodajalcev.

Pa seveda nimam nobene želje se dokazovat na monu. Tako, da ne delam kariere na monu. Ne skušam prepričat monovcev, da sem hudo uspešen direktor pa zaposlovalec :). Tako slabo mi še nikoli ni šlo, da bi morala kaj takega početi :). Še manj, da bi morala usrano perilo prati na monu.

Ko gre Slovenec delat v Avstrijo, Nemčijo, …. je pomembno, da nikakor ne gre delat za Slovenca ali Srba, Bosanca, Hrvata… vedno direkt za Nemca, Avstrijca. Nikakor pa ne za Balkanca, ker te bo ziher nategnil.
Tako, da pametni se izogibajo šefov, direktorjev Jugo porekla.

V bistvu je tako tudi prav. Tudi sam sem, ko sem oblikoval oglase, kar nekaj ozornosti namenil temu, da bi pokazal, da cenim kandidatov čas.

[attachment=2]oSR062MfR4.png[/attachment]

[attachment=1]vLQDQc7aCt.png[/attachment]

[attachment=0]fmgI91nnre.png[/attachment]

Glede strahov, povezanih z javnim objavljanjem pa tudi lahko najdem razumevanje. Lahko sprejmem tvojo bolečino, ki se ti poraja ob pomisli, da bi se kaj podobnega dogajalo tebi in vem, da to ni osamljen pojav. Nihče ne sme posegati v tvojo pravico do odločanja in te siliti v to, da bi ravnala proti sebi.

Desi, ti dejansko misliš, da ti verjamem,d a ti kogarkoli zaposluješ?

Jaz zgolj izhajam iz svojega referenčnega okvirja. Svoboda tega, v kaj kdo verjame, je z ustavo zagotovljena pravica, v katero jaz nimam namena posegati.

Če te slučajno zanima:
ne iščem službe, ko sem jo iskala, nikakor nisem pošiljala prošenj, ker nisem nič prosjačila.
Delodajalcev, ki želijo videt prošnje, ne šmirglam sploh. Delodajalce, ki dajo samo minimalca, niti povoham ne. Aja, ko gledam po oglasih za kako boljšo službo, seveda resno jemljem samo delodajalce, ki že v oglas navedeno plačo. Da vem, če se splača.
Če delodajalec napiše v oglas, da ponuja redno plačo, tudi samo obvoz, ker vem,d a je gnoj.
Tako, da ja, si lahko privoščim, da jaz izbiram. Ne pa prosjačim.
In z veseljem vsakemu rečem, da naj se ogiba take sorte delodajalcev.

Pa seveda nimam nobene želje se dokazovat na monu. Tako, da ne delam kariere na monu. Ne skušam prepričat monovcev, da sem hudo uspešen direktor pa zaposlovalec :). Tako slabo mi še nikoli ni šlo, da bi morala kaj takega početi :). Še manj, da bi morala usrano perilo prati na monu.
[/quote]

Sem na tvoji strani. Tudi jaz glede teh stvari okrog zaposlitve razmisljam tako kot ti. Vendar sem zal ena tistih, ki moramo fizicarit za nekaj vec kot minimalko. Tega Idesija ne poznam, samo, v njegovem pisanju sama sprva nisem videla razloga za dvom vanj. Res imas prav, da pa en pomemben vodja, nek direktor z lastnimi zaposlenimi, ne bi zmogel celih dni viseti na MON-u in hkrati poleg skrbi za biznis imeti odgovornosti dodatno z zaposlenimi, razen ce nic ne dela in vse placa drugim, samo, tu potem ni racunice.

Sem na tvoji strani. Tudi jaz glede teh stvari okrog zaposlitve razmisljam tako kot ti. Vendar sem zal ena tistih, ki moramo fizicarit za nekaj vec kot minimalko. Tega Idesija ne poznam, samo, v njegovem pisanju sama sprva nisem videla razloga za dvom vanj. Res imas prav, da pa en pomemben vodja, nek direktor z lastnimi zaposlenimi, ne bi zmogel celih dni viseti na MON-u in hkrati poleg skrbi za biznis imeti odgovornosti dodatno z zaposlenimi, razen ce nic ne dela in vse placa drugim, samo, tu potem ni racunice.
[/quote]

Sicer je že davno tega, kar sem morala fizičarit za manj kot minimalko, a še vedno me take stvari razkurijo. Pa ogromno bližnjih so fizičarili za minimalca in zraven še katastrofalni odnosi. Tako, da sem še kako proti delodajalcem, ki ne cenijo delavcev.
Recimo zgoraj Algebra ponižujoč odnos v stilu, da so kokoške tajnice z visoko izobrazbo, v nič daje DHLovce in podobno. Ko naletim na teke ljudi, mi gre na bruhanje.

Jaz si želim, da bi si lahko vsi delavci v Slo (vključno s priseljenci iz BIH, Romunije, Bolgarije… ki pogosto delajo v razmerah za zjokat), zahtevali ustrezne pogoje dela. Torej ne prosjačenja za službo. Delavec namreč nudi svojo storitev. Prosiš takrat, ko želiš, da ti nekdo kar tako da.
REs me razkuri, ki gledam odnos slovenskih delodajalcev. Kot boniteta se pogosto navaja redna plačat. To je boniteta, da za pošteno delo dobiš minimalca. Za kozlat.
Razpisi pogosto lažni, razgovori tudi.
Ko imaš razgovor, ne daj bože, da vprašaš koliko bo plača. Plača bi morala biti navedena že v oglasu, da veš, če se je vredno trudit s prijavo.
Si želim, da bo vse več delavcev komot reklo NE takim delodajalcem.
Moja nekdanja šefica je imela tak odnos: če ti kaj ne paše, jih še 50 čaka v vrsti za tvoje delovno mesto. Pa je začela dobivat odpovedi in to ne samo ene. Potem pa je bila drugačna pesem. Jo je prizemljilo. Je ugotovila, da kandidatov je sicer res veliko, ampak nimajo izkušenj, jih je treba uvjat. Pa ta mladi niso več pripravljeni vsega dreka požreti.

Tvoj problem je v tem, da trdiš, da je nekdo napisal nekaj kar v resnici sploh ni napisal.

DHL je samo primer, napisano v povezavi s tem, da ko nekdo ponuja delo nekomu z znanjem programiranja ter znanjem o proizvodnih in logističnih procesih velikokrat dobi prijave od nekompetentnih ljudi. Kar sem želela ponazoriti s tem, da nekdo, ki razvaža DHL lahko oceni, da ima logistična znanja in pošlje prijavo. Želela sem samo povedati kako ljudje slabo znajo oceniti svoja znanja in sposobnosti.

NIKAKOR pa nisem nikjer napisala, da ne cenim dela poštnih delavcev. To si pa prebrala samo ti. Kakor tudi iDESI ni nikjer napisal, da mora biti prošnja poslana po navadni pošti z mapo.

Pa še to. Včasih višina plače ne more biti zapisana v razpisu. Obstajajo tudi taka delovna mesta, ki zahtevajo toliko znanja in izkušenj, da ustrezen kandidat praktično sam postavi višino plače. Kar pomeni, da se za isto delovno mesto lahko prijavita dva kandidata, in bi bilo po koncu razgovora izhodiščno stanje o višini plačila za oba različno.

Pošilja se vse skupaj.

1. Spremno pismo vsebuje nagovor, kratko predstavitev in povzame namen.
2. Življenjepis navaja podatke o izkušnjah, izobrazbi itd. (Urejen pregleden seznam podatkov)
3. Priloge, ki služijo kot dokazila navedbam v življenjepisu. (Kopije spričeval, certifikatov,…)

Daj si poglej avstrijske razpise. Za razliko od slovenskih komot napišejo plačo že v razpisu.
Seveda pa to slovenskim delodajalcem še ne bo kar kanilo, da ljudje delajo za plačo.
V Slo v razpisu: redna plača kot boniteta. V AT razpisu: znesek plače. In potem v AT veš ali se je vredno prijavljat ali ne. Če je zanič plača, se pač ne prijaviš. V Slo pa niti ne veš ali je razpis resen ali lažen. Ne veš ali je razgovor resen ali je lažen, ker kandidata že itak imajo.
Pa v Slo seveda ne daj bože, da vprašaš na razgovoru koliko bo plače. To je prepovedano spraševat.
Zgoraj je nekdo nekaj s spletne strani Moje delo lepil. Ti organizirajo zaposlitvene sejme pa svetovanja za iskalce. In vsi svetovalci ti zabičajo, da ne smeš spraševat o plači.
Ja, taka je slovenska realnost. Potem pa še bebci pričakujejo, da bodo ljudje PROSILi za delo. Ne, ne prosiš, ponujaš svojo storitev.
In potem se najdejo monovke, ki delavce označujejo za kokoške in imajo poniževalen odnos do dhlovcev (ja, ti algebrica, ki pričakuješ, da bo delavec projačil delo s prošnjami).

Drugače pa Algebrica, poglej si oglas, ki ga je Desi prilepil. Kdorkoli je že sestavil ta oglas, je to kvaliteten oglas.
In ja, tudi plača je navedena.
Pa konkretno kaj iščejo.
Tako, da v tem primeru se strinjam z Desijem. Oglasi za delo se pišejo točno na tak način.
Pogledaš oglas, vidiš ali imaš to, kar iščejo, pogledaš, če ti odgovarja plača in potem pišeš prijavo na razpis.

Večina slovenskih razpisov je pa daleč od tega. Ne napišejo niti točno kaj pričakujejo, kaj točno moraš znati, kaj šele, da bi navedli plačo. In posledično tratijo čas kandidatov in tudi delodajalca.

Čisto konkretno: razpis, da iščejo nekoga z družboslovno izobrazbo, univ. stopnja, 1 leto deovnih izkušenj. Potem pa nekaj nakladanja kaj naj bi delal, nič konkretno. Dobijo na stotine prijav.
Iskali pa so arheologa in nič drugega kot arheologa, niti zgodovinar ni prišel upoštev. In nekaj 100 ljudi je izgubljalo čas, ker je pisalo prijavo na tak razpis.
Videno na lastne oči, tako oglas, kot prijave.
Seveda pa so stran zmetali vse, ki niso bili arheologi. AMpak zakaj v oglas niso napisali, da iščejo arheologa, ki mora to in to obvaladat?

Kje si spet prebrala, da sem jaz napisala, da ni potrebno napisati place v razpis. Napisala sem, da vcasih to ni mogoce. In dodala konkreten primer.

Jaz nic ne pricakujem, da kdo prosi, povedala sem ti samo, da prosnje se obstajajo, ker ljudje se vedno prosijo, da bi bili ravno oni tisti, ki ga delodajalec izbere. In ja tisti, ki prosijo ze vejo zakaj to delajo, ker tezko prezivijo mesec brez zaposlitve! In taki so ponavadi tudi delodajalcu hvalezni, da lahko opravljajo delo pri njem. Obratno je pa dober delodajalec hvalezen delavcu in mu to izkaze s korektnim odnosom in korektno placo.

V Avstriji lahko v vseh razpisih navedejo plačo. V primeru kot si ga ti navedla pa napišejo: minimalno 2000€, v primeru izkušenj pa več.
Oz, večina oglasov ima navedeno minimalno koliko je plača ter možnost, da če si izkušen, da je več.
V Slo pa je plača obupna skrivnost.

Videla sem ogromno vlog, ki so jih k nam poslali, ko smo imeli razpise pa tudi, ko jih nismo imeli. Vsi so pisali prijava/vloga, če je bil razpis. Oz. ponudba, ko ni bilo razpisa. Nobenih prošenj.
Pa tudi večkrat so jih dobili po nosu. Razpis napisano tako, da je bilo za zjokat (nič konkretno kaj točno mora kandidat obvladat), prijavili so se vsi mogoči. Potem so izbrali vse, ki so imeli ustrezno izobrazbo in opravli razgovore. In kaj se je potem dogajalo? Pogosto se je zgodilo, da je izbrani kandidat rekel: Ne hvala. Včasih so kandidate mučili z dvema, tremi krogi razgovorov. Ko so ga pa izbrali pa je ta rekel, da ne, ker se je končno razkrilo kakšna bo plača.
V neki drugi službi, že prej. Je direktor besnel, ker so prihajali kandidati na razgovor in so si drznili vprašat za plačo.

V glavnem odnos večine slo. delodajalcev je katastrofa. Razpis pa kot bi jih osnovnošolec napisal.

Korekten delodajalec ne pričakuje, da bo kandidat prosil službo. Ampak, da bo korektno ponujal svoje usluge in on mu jih bo korektno plačal. Takih je pa žal malo v Slo.

Hvala. 🙂