prosim za nasvet
s fantom sva skupi že skor 7 let,nasledn let se misliva poročit.ampak js vedno bol mislm,da to ni to.sej nama je uredu,živiva skup,rada se mava….ampak finančno nama ne znaša,mava kredit,pa najemnina….nč si ne morva privoščit,včasih mava komej za hrano. Ne vem,ali si želim vse življenje tko živeti,kaj bo ko bojo otroci?še slabše,se mi zdi.ne vem,kako nej se spravim s teh tegob?Kaj narediti,da bi bilo finančno bolje?hvala,vsem, za nasvete. Lep dan še naprej!
Ja draga moja, ali misliš, da bi ti bilo s kom drugim kaj lažje, če bi si ustvarjala eksistenco, razen seveda, če ne bi bil rojen bogataš. Ali misliš da mi nismo šli čez vse to. To je namreč skoraj normalen pojav, da si, ko kupuješ stanovanje, popolnoma zakreditiran (eni več, drugi manj), da včasih nimaš niti za jesti kaj poštenega. To pač spada k življenju. Jaz osebno ne poznam nikogar, ki bi mu, ko je končal šolo doma kar podarili stanovanje in avto in vikend in …..
Mojima otrokoma bo sicer veliko bolje, kot je bilo nama z možem, ker midva imava to možnost, da že sedaj delava na tem, da bosta nekoč lahko prišla do svojega stanovanja, vendar bosta morala sodelovati tudi onadva, drugače ne bo šlo.
No, DZ, nekaj nas je takih, ki nam je bilo stanovanje podarjeno (meni osebno ob polnoletnosti).
Delam pa danes tudi jaz več kot 8 ur na dan, da si lahko kaj privoščim (zdaj s fantom varčujeva za hiško). Ravno tako fant. Pa ne greva vsako leto na dopust ali počitnice. Pač varčujeva, da si bova omislila hiško.
Na otroke pa še ne misliva, ker si jih ne moreva privoščiti. Poleg varčevanja veliko keša, poberejo tudi življenski stroški (en banalen ampak realen primer: fant ima službo, ki od njega zahteva vsak dan obleko in kravato, koliko stane ena kravata ali obleka najbrž veste same), ki hitro zrastejo v višave :)), če si malo čez prste pogledaš 🙂
Ja, res je težko. To sem izkusila tudi sama in vem, kako ti je. Hotela sem ti samo povedati, da je to normalen pojav, da če se s fantom kregata, ker sta včasih nervozna, ko nimata denarja in da to še ne pomeni, da nista za skupaj.
Ko je pomanjkanje denarja, vedno pride do prepirov, ker so ljudje napeti. Dokler so ti prepiri še v mejah normale (kar moraš preceniti sama, do kje so te meje) ni to nič takega in ni razloga, da bi dvomila v vajino zvezo, če se imata drugače rada in imata iste cilje.
Pogumno naprej, nekoč si bosta že spletla gnezdece!
Ok, vem, da moraš biti za kredit kreditno sposoben.
Če nisi kreditno sposoben pomeni, da nimaš keša.
Ampak od kje ti pa potem keš, da plačuješ najemnino? Konec koncev se najemnine gibajo tam okoli (garsonjera do manjše dvosobno stanovanje) 50 do 70 tisoč sit (min.) + stroški, kar vse skupaj nanese pribl. (vsaj) 80 do 100 tisoč sit mesečno.
Za tolk keša skupi spraviti si pa konec koncev skorajda že kreditno sposoben.
Moj fant tudi ni bil “kreditno sposoben” po merilih NLB, pa si je kredit omislil pri dveh bankah – pol pri vsaki (in to pri čisto normalnih bankah, ne pri kakem orionu) in zdaj lepo plačuje pol kredita tukaj in pol tam, pa ga niso nikjer vprašali, če ima še kje kak kredit. In plačuje svoje stanovanje in ne najemnine za tuje stanovanje.
Draga Maya M,
ne vem al je teb vse podarjeno al se še ne ukvarjaš s temi stvarmi. Pa kaj je važn od kje ji dnar, pa jest te res ne razumem. Sprašuje te neki čist drugega ženska.
Pozanimaj se na bankah, kako je s krediti, kakšen je največji znesek ki ti ga dajo, pa še malo poglej na nepremičninski trg, kako sse gibajo cene stanovanj… pa ti bo bolj jasno… mogoče no… Al pa kdaj kakšne Finance v roke vzam…
Jo, joj, kakšne pripombe sej ne morem verjet…
Nika, jaz pa čisto verjamem da ti je zelo težko in verjamem da je v teh časih nemogoče priti do svojega stanovanja, če nimaš v igri staršev, ki bi pomagali… Tistih par milijonov ki ti jih banka da, je mogoče dovolj za predsobo v garsonjeri… ostalo pa se mora človek znajti sam…
Brina
Draga Brina,
seveda se ukvarjam s temi stvaremi, tudi vem, kakšne so cene na nepremičninskem trgu (celo zelo dobro, ker jim redno sledim).
Takole: tole sem napisala v enem od svojih postov: Konec koncev se najemnine gibajo tam okoli (garsonjera do manjše dvosobno stanovanje) 50 do 70 tisoč sit (min.) + stroški, kar vse skupaj nanese pribl. (vsaj) 80 do 100 tisoč sit mesečno.
Pa zanikaj, če moreš. Pa preden zanikaš, ti povem še tole: najemnina moje stanovanje dvosobno stanovanje znaša 70 tisoč sit, stroški pa okoli 30 tisoč. Kje sem se zmotila, da bi morala vzeti v roke kake Finance?
Hoj Maya,
narobe si me razumela. To kar si napisala je čisto res – glede najemnin. Ampak ne vem, kako misliš, da bi s tem denarjem ki ga plačuje za najemnino plačevala kredit. S 100.000 na mesec bi lahko odplačevala kredit , logično in to lep kredit, pa vendar to še zdaleč ne bi bilo dovolj za nakup stanovanja. našparanega nima nič, če pa pravi, da včasih še za jest nimata. Očitno tudi starši ne morejo pomagati. Torej… Če bi dobila tistih par milijonov, kaj bi si z njimi pomagala?
Garsonjera v LJ, stane (govorim za naš blok ki je star 30 let) 13 MIO SIT, jo je zdej kupila moja soseda. Ampak brez vse opreme, prazna! Ena garsonjera, nadstropje više pa kar 14 MIO SIT. Sej folk je res znoru, ampak kaj hočmo… takšne so cene…
Tko da Maya, žal se tvoja teorija ne bi izšla. Bi se, če lahko računaš še na kakšno pomoč ali kakšne prihranke… ki pa jih onadva očitno nimata. Torej jima ne preostane drugega kot da plačujeta najemnino… Edina varianta, da gresta v čimmanjše stanovanje za čim manjšo najemnino in tisto razliko potem dajeta na stran. Ampak klinc, kaj si bo človk pomagu s 30.000 SIT na mesec, to ti znese komaj 360.000 SIT na leto, vse skup nič. No ni nič, ampak trajalo bi 100 let, da bi človek kam prišel…
Zato pravim, da te ne razumem, da to predlagaš… Ne me narobe razumet, nič nimam proti teb. Ampak ful razumem Niko, da težko shaja in da kupiti stanovanje ni mačji kašelj… Pa čeprav bi si kdo mislil da je, glede na to da plačujeta najemnino za flat…
Pa še banke so ful okorne glede kreditov… reklame majo ful, kako da pomagajo in oh in sploh ti skor šenkajo kredit… ko pa prideš na okence rabiš pa 1000 stvari… hipoteko, pa garanta, pa še pa još.. da ti dajo tisti par ubogih milijončkov ki si jih lohk nekam utakneš…
Tko, to je moje mnenje, pa sej tisti ki kupujejo stanovanje točno vejo, kako to gre… Žal ti v naši državi nihče ne pomaga, edini ki lahko nanje računaš so starši… samo oni znajo pomagati (kar je logično)… in Maya, tko je pa nč drugač…
Pa pa, Brina
Saj jaz tudi tebe štekam. Se pa je debata razvila v finančni smeri in kar koli finančnega bi ji svetovala, se ne bi izšlo.
Ženska jamra, da “to ni to” (po mojem se to nanaša na njeno ljubezensko življenje, ker omenja, da se ima drugo leto namen poročiti), potem se pa začne zgovarjati na finance? Kaj pa ima ljubezen veze s financami? (ja, ja vem, jo ima, ampak hočem reči, da nisem povsem prepričana, da os v njenem primeru finance krive za težave v ljubezni)
Oprosti, ampak če jaz še za kruh ne bi imela, enostavno ne bi šla v tak najem. Ali pa bi delala še kaj poleg svoje službe. Jaz ne poznam nikogar, ki dobro živi in dela samo 8 ur na dan. Pa če pogledam kateri koli par, z ali brez otrok.
Po drugi strani pa pravi nika, da bo še slabše, ko bodo otroci. Ja, vem, se kruto sliši, ampak če ve, da bo še slabše, potem naj sploh ne razmišlja o njih, dokler ne najde boljše variante.
Vem, da so bile morda moje pripombe “neumne”, ampak pravi, da plačujeta najemnino, imata kredit, nič si ne moreta privoščiti… Kako naj ji pa pomagamo, če ne vemo, za kaj imata kredit, koliko delata in kaj zaslužita…
Zato pa jaz razmišljam tako – če nimam nobenega vpogleda v ozadje, ji pač ne morem dati predloga, ki je takoj super.
Ne razumem. Kaj hočeš povedat? Kdo pravi, da moraš imet takoj otroke? Kdo pravi, da se sploh moraš poročit? Kdo pravi, da moraš živeti tako, kot živiš zdaj celo življenje? Kje to piše?
Moraš edino eno stvar. Poravnati svoj del finančnih obveznosti, ki sta si jih skupaj nakopala na glavo. Potem pa razmišljaj o poroki, otrocih in ev. drugem fantu, ki bo lahko sponzoriral življenje drugačno od tega. Samo nov sponzor te lahko reši na hitrco. Ostale poti so bolj neromantične, neudobne, počasne in težavne.
Kako naj se SAMA spraviš iz tegob? Te morda zanima to? Ja jaz bi si za vrstni red izbrala študij, nato službo, nato vse ostalo.
Ne prehitevaj dogodkov in same sebe.
Vem, Nika, da je zadeva zoprna, ampak mislim, da ti je Koka svetovala najbolj pametno… Lepo počasi in po vrstnem redu, pa bo šlo. Nama je uspelo sicer šele pred kratkim dokaj pozno splezati na zeleno vejo, ampak je zdaj v redu. Razmerje kar vzcveti.
Medtem si privoščita kakšne lepe skupne trenutke, ki so lahko tudi poceni, pa imaš vseeno občutek, da si si nekaj privoščil.
Izogibaj pa se nesmiselnih kreditov, kot je na primer za avto… Preplačaš zelo, avto ni pa na koncu nič več vreden. No, zdaj je, kar je, ampak varen soliden avto se dobi tudi poceni in brez kredita. Za stanovanje dajeta tudi precej preveč. Tudi če si s tistim prihrankom ne bosta mogla privoščiti novega stanovanja, bi jaz denar raje “vložila” v lepe skupne počitnice, ki bi popestrile razmerje.
Hkrati pa nenehno varčuj in enkrat čez par let, bosta, če oba združita moči, na svojem…Sicer v majhni luknjici za začetek in ne v centru, ampak ne bo več najemnine. Si predstavljaš?
Forum je zaprt za komentiranje.