Prosim za nasvet

Vem, da ta forum bere veliko ljudi in prav zato bi želel prositi za en nasvet. Sem v situaciji, ko sam ne vem kaj bi bila pravilna odločitev – in bi bil zelo hvalžen za objektivne nasvete oz. objektivna mnenja na mojo situacijo. Končujem študij (enega zahtevnejših) in bom v prihajajočem študijskem letu vpisal absolventsko leto – najprej tega leta nisem planiral, vendar sem se zaradi situacije s koronavirusom odločil, da si želim še eno leto podaljšanega študentskega življenja (in se nagradim, ker sem vsa leta pridno in v v prvem roku, brez enega leta pavze študiral). V prihodnjem študijskem letu moram tako zagovarjati še magistrsko delo (večino rezultatov zanj že imam – moram pa še napisati teoreričn del, si pa želim na njegovo temo objaviti tudi kakšen znanstven članek). V prihodnosti se glede na to da sem imel visoke ocene in me moja stroka zelo zanima želim potegovati tudi za kakšno bolj raziskovalno/akademsko pozicijo. Letos poleti, ko sem malo “surfal” po internetu pa sem se “za pokušino” prijavil na en razpis za službo kabinskega osebja v letalu – poleti nisem imel kaj za delati in sem razmišljal kako bi si popestril absolventsko leto (veliko ljudi pravi, da je to čas za neka doživetja zato sem si ob tem, ko sem našel to ponudbo rekel, da je to vredno poiskusit, ker je nekaj deugačnega, zanimivega, eksotičnega in pestrega). Naneslo je tako, da sem vse stopnje v procesu iskanja kandidatov opravil uspešno in sedaj lahko sprejmem to službo. Ta čas kar bi letel bi živel nekje v Evropi (ta letalska družba ima baze po celi Evropi, na treningu pa izveš kam te določijo-tako da lokacije bivanja ne poznam) in gotovo ne bi bil v Sloveniji. Moj namen ni vztrajati v tej službo dolgo – želim si izkušnje, spoznavanja novih ljudi,… Namen imam delati nekje do spomladi in potem dati odpoved ter potem v roku zagovoriti magistrsko delo. Prijatelji me podpirajo in pravijo, da naj grem ker bo to zagotovo enkratna izkušnja. Doma so mojo idejo sprejeli precej zadržano – oba starša pravita, da naj se odločim po svoje in da me podpirata – a oba sta pri tem izrazila tudi kup dvomov (kaj če ne uspem dokončati zaključne naloge? kaj bom naredil če mi to delo ne bo všeč? kako bi tako delo vplivalo na moje želje po raziskovalni karieri?…). Sam med prijavo in procesom rekrutacije nisem imel pomislekov, ko pa smo se začeli o tem pogovarjati sem jih dobivati tudi sam… Preprosto ne vem kaj naj naredim – v enem trenutku se mi zdi to odločna ideja, da dobim novo izkušnjo, spoznam nove ljudi, se “testiram” kako funkcioniram v novih situacijah, odidem od doma, dejansko preizkusim sebe in se “vržem” v življenje v tujini (še nikoli nisem živel sam, ker sem študiral v rojstnem kraju in ker imamo res veliko stanovanje v katerem je več kot dovolj prostora za vse)… Po drugi strani se pa strinjam s pomisleki glede mojega magistrskega dela (focus le nanj, čeprav bi ga želel sedaj čim več napisat do začetka treninga osebja – vemdar vedno se lahko kaj izboljša, morda celo kak praktičen del doda in vse tocje lažje če sem v istem kraju kot je moja fakulteta), tako kot se mi zdi to popolnoma samostojni življenje v tujini odlična izkušnja se ga po eni strani tudi bojim, skrbi me kaj če bom imel samo stroške in mi na koncu tako ne bi všeč, tukaj imam tudi prijatelje, družino in aktivnosti ki me razveseljujejo, razmišljam da sem si vzel leto premor za nagrado in namesto da bi v njem užival se izpostavljam drugemu stresu,… Iz trenutka v trenutek niham – en trenutek se mi zdi prekomplicirano sprejeti to službo in v naslednjem se jezim sam nase, da bi se odpovedal takšni priložnosti… Vem, da ta forum bere veliko ljudi in prav zato, ker me tukaj ne poznate bi si želel objektivnih nasvetov – kako vi kot tujci vidite opisano situacijo… Seveda se moram konec koncev odločiti sam – vendar bi rad še videl kakšen totalno objektiven vidik, ki ni z mano osebno oz. čustveno povezan.

Vsekakor bi sprejela, ker je to zanimiva nova izkušnja, ki ti razširi obzorja in si jo boš težko privoščil med redno službo. Življenje ni samo delo v kabinetu. Tudi če ti izkušnja ne bo všeč, nimaš kaj izgubiti, če oddelaš kakšen mesec. Raziskovalno delo boš lahko opravljal še vse življenje. Magistrsko ti bo pa tudi uspelo dokončati, saj si sposoben. Pakiraj kufre!

Jaz pa mislim, da je to malo nakladanja za popestritev in nagrado :))

Kje vidiš nakladanje?

Fant je izobražen, ni potrebno imeti očal, da tega ne spregledaš.Naklada pa tu gor ena ženska z osnovno šolo, ki niti pisat ne zna pravilno, vzgajat svoje hčere pa tudi ne…

Avtor, torej stvar je taka : Tvoji starši bi te radi imeli doma, na varnem…jaz ju popolnoma razumem, saj sem tudi mama trem odraslim otrokom.Mogoče  se tvoja starša bojita letenja, vsega novega v tujem svetu in te želita pred slabimi izkušnjami obvarovati.

Vseeno pa mislim, da morajo “ptički” poleteti po svoje.Zdaj je tisti čas, ne potem, ne kasneje.Vsak ima svoje življenje, in prav je, da ga uresničiš.

Na tihem ti povem, da se tudi jaz bojim letenja, žičnic in višine…pa sem že srečala mamico, ki vozi helikopter.Simpatična in nasmejana gospa – in potem vidiš, da to le ni tak bav -bav.

Srečno naprej!

Ne dvomim, da bo magistrska naloga tudi napisana.Z vso odgovornostjo!

Zato poleti naprej, svojim sanjam in ciljem naproti.

zgrabi priložnost, ne bo ti žal.

Da nisi ob 01:00 h ponoci pisal tega posta, bi ti clovek se mogoce verjel. Tako pa, malo morgen.

Jaz sem svojo diplomsko nalogo pisala vedno ponoči.Nismo vsi dnevne ptice…

Se strinjam. Zagrabi priložnost, mlad si še, vse življenje je še pred tabo!?

Definitivno pojdi. Sem bila v isti situaciji – sem si vzela leto na “off” in šla živet na drugi konec sveta, ko sem prišla nazaj naredila zagovor diplomske in diplomirala. Vse se je izšlo – pa četudi se ne bi, te izkušnje ne bi menjala. Je scary, ker je nepoznano, samo a ni to point življenja? It malo ven iz comfort zone in si ustvarit spomine? Spoznat še druge ljudi, kraje, običaje? In četudi ti to “spremeni” življenjske plane ki jih imaš sedaj..in kaj potem? Sprememba je edina stalnica. Go for it.

absolutno pojdi.

Moje mnenje pri večini stvari je, da je prva misel prava misel, vse ostale so strah in dvomi, ki  je že prav da so in jih je vredno razmislit, ampak tista prva misel ob neki situaciji je prava. Življenjske izkušnje so najpomembnejše, sploh tiste v tujini.

še vzpodbudna zgodba https://val202.rtvslo.si/2021/03/globalna-vas-121/

Hvala vsem za odgovore in za vse vzpodbudne nasvete.

To je izkušnja, ki te bo naredila boljšega v svojem poklicu. Morda boš celo srečal ljudi iz svoje stroke, ki jih sicer ne bi (menda tudi letajo po EU) – pa tudi če ne, zagotovo boš po tem boljši človek. Magistriral boš pa z levo roko,ko boš pač želel. Kar zaupaj si!

Glede na to, da bos visoko izobrazen clovek, bos sel slej ali prej v tujino. Mal izkusenj s tega podrocja ti ne bo skodilo. Akcija.

Če gre res samo zato, da bi izkoristil čas, ki se sam od sebe ponuja, potem ni veliko za misliti in boš delo seveda sprejel. Zdi pa se, da ne gre le zato. Študij bi lahko kmalu končal, pa ga morda v resnici nočeš. Veliko lažje je biti odličen absolvent zahtevnega študija, ki ga vsi kujejo v zvezde, kakor pa biti diplomirani iskalec zaposlitve, ki ga vsi pomilujejo. Ta tvoj strah, da bo z diplomo vsega prijetnega konec, čutijo tudi tvoji domači in se upravičeno bojijo, da boš pač zavozil. Skušnjava, da sploh ne bi dokončal študija, se bo na poteh širom sveta še stopnjevala in kar naenkrat boš star 40 z nedokončanim faksom, ker “ti diploma v Sloveniji res nič ne pomeni”. Zgodba tisočih.

Delat se sprav, a misleš da boš kar se šolal do 40 leta potem pa dobil super duper službo v pisarni hahahaahh

Včasih je bilo nabiranje delovnih izkušenj nekaj popolnoma normalnega. Ni bilo vse tako zelo izjemno ciljno usmerjeno. Ma ja, pojdi. Delovne izkušnje ti bodo prišle prav. Denar pa tudi.

Moje mnenje je, da moraš svoj plan nujno uresničiti. Zlasti, ker si vsa študijska leta preživel doma, s starši. Onadva sta še preveč navezana nate in menim, da je to nekaj, kar bo zelo dobro vplivalo na tvojo osebnostno rast.

pozdravljen, kot oče sem vedno podpiral hči. Tudi pri odhodu v tujino. Menim, da je edino pravilno, da poskusiš in sam preveriš kakšen je svet. Magistrsko boš pa tudi naredil, če imaš voljo in željo.

Veliko sreče

Ne bom dolgovezila: Go for it!

What’s life without a little risk? Včasih je potrebno jit ven iz comfort zone-a, da najdeš sebe, in kaj sploh hočeš ustvarit v življenju!

Vso srečo ti želim 🙂

Ce bos sprejel to delo, bos res tezko naredil karkoli za svoj magisterij. Lete bos izvedel par dni prej, casa za pisanje ne bos imel, veliko casa bos utrujen itd. Super, ce ti bo uspelo mag napisati, ampak ne zanasaj se na to, ce mislis celo leto delati v tej sluzbi.

Ampak, cetudi mag ne bos uspel napisati in bos si zato moral vzeti se eno nestudijsko leto, se svet ne bo podrl. Zaradi tega ne bos ob sluzbo iz tvojega faha, ne bos pristal na cesti, tvoje zivljenje se ne bo koncalo.

Imel pa bos dozivetje in izkusnjo, ki jo redko kdo ima. Ze zato, ker je tako drugacna odlocitev, je cisto razumljivo, da imas pomisleke, dvome in strah.

En nasvet. Ko bos v taksnih situacijah, se vprasaj:”Ko bom star 50 let, bom svojim otrokom in vnukom pravil, kak sem imel moznost pa je nisem izkoristil ali jim bom razlagal, da sem pri teh in teh letih sel tja in tja, naredil sto in eno stvar, ki jo redko kdo naredi in bom imel svetovno zivljensko zgodbo?”

Naj strah in dvom ne bosta ovira, da zivis zivljenje na polno 😉

Jaz sem se pred leti enako zelo na hitro odlocila in jeseni, v casu absolventa odpotovala na Irsko in v Avstralijo, delala sem kot Aupair. Prav tako sem se vrnila, napisala diplomo, jo junija oddala in sep zagovarjala.. zdaj bi si vzela se vec casa. Mislim da so to top zivljenjske izkusnje. Ce bi bila zdaj toliko stara bi ze prej sla v tujino, studirat, delat, karkoli.. to ti da res sirino, ker domace ognjisce ni vse. Se je pa lepo vrnit seveda. Aja, pa da povem se to-mami je skor salto nardila, ko sem ji povedala ‘hej, cez tri tedne grem na Irsko za pol leta’ ?

Ma si negativno.Obdrži zase negativnost in hodi samo z njo po svetu.

S katerega zeljnika si pa ti padel?