prosim in hvala
SEm na delovnem mestu kjer je prijaznost dobrodošla. in veste kaj? Uživam v prijaznosti. Za zujca, npr., ki je šel mimo in je vprašal za pomoč sem se zelo potrudi, da je dobil, kar je iskal in naredil še kaj zraven, da je bil vsakdo in zmeraj zadovoljen (upam). Pa čeprav kakšenkrat na svoje stroške. Verjamem pa, da so ljudje na svetu, ki v prijaznosti ne uživajo. In žal mi je, da so taki tudi pri nas.Prijazen pozdrav!
se sprašujem, tako na splošno…
ali je sploh možno, da se s kom o ničemer ne strinjaš, razen politike in sexa seveda.
znamenita bohinjska vljudnost…za parking kasirajo z nasmehom, pa ti 20 sit premalo vrnejo…pol ko ene pol ure laziš v hrib pa en spet sedi v kekčevi koči in spet mal kasira – za urejanje poti…markacij pa nikjer, če pa so že so iz davnega leta 19xy…
He, he… Bohinjci so zgodba zase… Ker načeloma za vodo in sex (za zrak pa še celo ne) ne plačujem, se tistega konca v sezoni izogibam. :)))
Spomladi in jeseni je pa Bohinj tako lepo prazen in prijeten… In nikjer nikogar s torbico. Imaš pač zgrešen tajming, kaj naj ti rečem drugega?
p.s.
Seveda je možno, da se ne strinjaš o ničemer. Še o politiki in seksu ne. Le zakaj bi se?
…a ni lažje prikimat in it dalje…se mi zdi lažje kot z glavo skoz zid… to je en simpl razlog
na primer:
a da je kdo nevljuden, seveda in pošlješ post, da se popolnoma strinjaš in imaš mir…ti pa ne, to da pa že ne drži, in blablabla do onemoglosti…
saj mi je čisto jasno, da imaš prav – srečnež
lahko pa bi ti bilo tud jasno, da imam jaz tudi prav – o ti nesrečnica
je pa tudi res, da pol ne bi toliko tle gor visela, če bi si vsi drug drugemu kimali. se ne bi imela čemu smejat.
Naj še jaz povem svojo zgodbo. Ko sta bila otroka še majhna sva se z možem zelo trudila, da sva jima bila vedno z vludnostjo za zgled. Tako smo nekega dne sedeli pri kosilu na gostilniškem vrtu. Pogovor je potekal v smislu: Mi podaš kruh, prosim. Izvoli. Hvala lepa itd… Par pri sosednji mizi nas je nekaj časa opazoval, nato pa je urejen moški srednjih let vstal, stopil do naše mize in vprašal: A se vidva vedno tako zmerjata, ali samo takrat, ko so otroci zraven.
Mislm, ejga… tale forum je baje Ženski čvek. Se prav, da se kle čveka. Če ne bi mislu čvekat, me neb blo kle… A štekaš?
Če bi se z vsem strinjal, bi me pa že davno nagačili. Ampak, draga moja, Ksiht ni te sorte. Niti virtualno niti realno.
torej ksiht, torej spider,
sem se morala res zeloooo globoko zamislit… da sem ugotovila od kje tale moja pokora, da srečujem tudi nevljudne ljudi…
no enkrat se mi je res zelo mudilo na banko. zapirali so jo čez dve minuti, jaz pa s šopom nalogov. in tik pred banko me nekdo ustavi in vpraša, če vem kje je trgovina. seveda vem, vendar zdaj pa res ne utegnem razlagat. hmm, po ulici navzdol, na koncu ulice na levo, potem do konca po ulici navzgor in tretja z leve. se mi je zdelo, da ne bo tako hitro razumel, pa tudi na banko se mi res zeloooo mudilo. in sem naredila, kar sem že dolgo razmišljala, da pa enkrat čist res bom.
izvinite, pa nisam ja iz…
in od tistega dne, srečujem tudi nevljudne ljudi.
Jst službeno dost komuniciram z upravnimi organi – sodišči, upravnimi enotami, ipd…pa lahko rečem da se redko kje najde prijazen človek, povsod jim je muka dat kakršnokoli informacijo, komaj zamomljajo “dober dan”, “adijo”, “hvala”, “ni za kaj”….sploh pa če greš kam osebno in vidiš tiste dolge face te vse mine…sej mamo vsi slab dan, ampak da maš pa slab dan 7 dni v tednu pa tut nisi za nikamor 🙁
Sama se vedno trudim, da sm prijazna do strank (tut tistih ki so najbl tečne)…kako se že reče – zadovoljne stranke se vračajo 🙂
Forum je zaprt za komentiranje.