Privilegiji nosečih študentk in pripravnic
Kakšno je vaše mnenje o tem, da se v praksi pogosto daje potuha nosečim študentkam? Omogočeni so jim dodatni roki, oproščene so seminarjev, praktičnega dela (četudi ni fizično), prve so na vrsti na ustnem spraševanju, kriteriji ocenjevanja so za njih manj strogi itd. (glede na to, da se marsikatera pohvali in prozna, da ji zdaj kar podarjajo lepe ocene) Seveda ne pri vseh profesorjih, pri večini pa. Da be govorim o pripravništvu. Z mano dela ena pripravnica, ki so jo oprostili vsakodnevnega dela. Na delo pride dvakrat na teden, čeprav ima v pogodbi predvidene enake naloge. Pa še takrat jo bolj ujčkajo.
Večina od njih trdi, da kar kipijo od energije in da so vesele. Mislim, da imamo zelo dvoličen pogled na nosečnost. Po eni strani trdimo, kako je to eno fajn obdobje, po drugi strani pa se to tretira kot bolezen.
Veliko ljudi ima zares bolezni (astmo, sladkorno, alergijo, epilepsijo), pa zaradi tega nimajo privilegijev pri študiju in na delu.
Se spomnim, kako je nek profesor na ustnem delu izpita povedal visoko noseči študentki (ki mimogrede ni opravila izpita in začela z “uveljavljanjem” svojega posebnega položaja), da se zaradi njega lahko začne metati po tleh ali delati kakšne druge scene in ga ne bo ganilo:).
Saj nosečnost ni bolezen in danes vsak vsaj malo osveščen človek to ve:).
Od kje vam pa toliko nosečnic?
Saj vem, da je tu in tam kaka. Samo, da bi jih kaj veliko bilo pa ne vem, če res. Pri nas na faksu ni bilo nobene. Če je že bila pa nismo opazili. Niti ni bilo slišat, da bi kdaj katera to izigravala.
Kar se pripravništva tiče tudi nisem imela takih izkušenj.
Načeloma je bila stvar taka, da če je kdo opazil, da je noseča, je sploh niso vzeli na pripravnišstvo.
Je pa potem bilo v službi res tako, da smo imeli nosečnico, ki je bila jojo prejoj. V službo je seveda hodila tako kot je treba. Samo, če je bilo potrebno najmanjšo stvar, recimo fasciklet odnesti v njeno pisarno, ona ni zmogla. Ji je moral nekdo nesti. Ker je bila nosečnica, ji seveda ni nihče upal reči NE, čeprav smo vsi vedeli, da izigrava sto na uro.
Ah kaj pa vem. Sama sem bila noseča v zadnjem letniku podiplomskega študija. In mi ni nihče nič prihranil. Sem padala kot za stavo. Sem imela tudi hude težave s spominom, tako da sem takrat s študijem raje počakala.
Za pripravništvo ne morem nič rečt ker še nisem videla nobene noseče pripravnice, sem pa dobila službo v nosečnosti in me ni noben pazil ali ujčkal. Delala nadure, predvsem zaradi sebe, da sem se naučila in tudi zato, ker je bilo kup zaostanka. Na koncu pa bi kmalu 3 mesece prekmalu rodila zaradi napora. Kljub predpisani bolniški do poroda pa sem šla takoj, ko sem se čutila sposobno nazaj delat.
No, jaz sem bila študentka zdravstvenih ved… na seminarju sem manjkala 2x in ker so bili obvezni mi ni bil priznan predmet in sem ga delala v naslednjem letniku za nazaj. Manjkala sem ker je bilo na začetku nosečnosti in so bili seminarji zjutraj in ta dva jutra sem pač objemala školjko… 🙂 Seveda so zame bila enaka pravila kot za vse ostale. Obvezna klinična usposabljanja sem opravljala enako kot sošolci – protekcijo sem imela le v smislu da mi ni bilo potrebno sami obračati, dvigovati ljudi, ali pa res kakšnih težkih stvari za nosit/dvigovat. Na oddelkih so me sprejemali enako kot bi katerokoli drugo nosečo sodelavko. Je pa res da sama nisem izpostavljala svoje nosečnosti kot bolezen ampak kot trenutno stanje in tega pač nisem izkoriščala. Ne na faksu ne na usposabljanju. Rodila sem v začetku julija, tako sem kolikor se je dalo izpitov naredila v junijskem roku in nekaj potem v avgustovskem in prišla lepo naprej v naslednji letnik. Mislim da nas obravnavajo tako kot se obravnavamo sami – če svoje stanje tretiramo kot bolezen in to seveda še izkoriščamo nas bodo imeli drugi za bolane, če pa stanja ne izkoriščamo in se trudimo po svojih najboljših močeh bodo drugi videli to in bodo tudi kakšno stvar postorili namesto nas brez slabe volje in grdih pogledov.
Forum je zaprt za komentiranje.