Prijateljstvo med moškim in žensko ???
Ja, tako je, dokler te poganjajo hormoni. Ko jih zamenja pamet, se reči lotimo precej bolj pragmatično.
Danes, po vsem kar sem preživel, v odnos z žensko, ki mi povzroča “metuljčke”, ne bom vložil prav ničesar, če v odnosu ne morem pričakovati recipročnosti. Eni temu rečejo “premislek o njenem prispevku na skupno mizo”.
Lahko sem 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zvest in zanesljiv partner, amapak zakaj bi se silil tja, kjer druga stran tega ni sposobna zagotoviti v enaki meri?
[/quote]
Vem da so to tvoje izkušnje in izhajaš iz njih, da si kjer si, pač nezaupanje bom rekla. Ampak če boš na podlagi takih izkušenj skos tko gledu boš ostal kjer si, nekje v preteklosti, zarad slabih izkušenj. Kdo pa jih nima, itak jih mamo vsi in tud če imamo metuljčke ne bomo šli takoj v nek odnos, ampak previdno. Priznat je treba pa neki, vsi razumsko tko pravmo učas kot si sam napisu da ko so te poganjal hormoni bi vse naredu, ko pa se vklopi razum pa se to obrne. Je to res. Sam priznaj da tud zdaj če bi ti bla ena res ful ušeč bi mal pozabu na to teorijo in bi te metuljčki zmagal nad pametjo. Sj je drugač ko nisi najstnik več itak. Sam teoretično nekak vsi vemo, ko pa pride do tega pa nas vse mal spodnese kdaj in pozabmo na take teorije pa ne glede na to al si 20, 35, itd. Heh kokrat sem sama rekla že mrskej, ko pa doživela pa je bil razum kr na stran(sj ne čist, sam useen). Sj ene res nikol ne spodnese in so res razumski, sam takih spet ni tolk. Če pa en vse dela samo tko kar je prav in nič ne da na čustva jah ja pol pa so take veze, da nekdo nekoga vzame zarad denarja itd(računica pač). To pa ni zame tako kalkuliranje. Sem le tip človeka, ki da tud na svoja čustva tud in ne na to kaj se zame splača.
Res ne razumem, zakaj je pač ne bi moral poslušati pač kot prijatelj, človek, zaupnik whatever.. A dejansko vse to pretrpite samo da bi jo enkrat v posteljo dobili????
[/quote]
Nisem moški, ker pišeš samo da bi jo 1x v posteljo dobil? Eni so pripravljeni vse nardit za to ja. Jih vodijo samo nagoni. More te vodit pamet tud.
Ne obstaja prijateljstvo med moškim in žensko, v kolikor ženska moškemu v spolnem smislu vsaj malo odgovarja.
Rekel bi, da v kakšnih 95{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} teh “prijateljstev”, sploh med ljudmi mlajšimi od 40, moški čaka in upa na to, da bo morda dobil. Vse velja seveda tudi v obratnem smislu, a je za ženske verjetnost spolne sle proti “prijatelju” veliko manjša in ponavadi v kolikor ima tudi ženska spolni interes, kmalu nista več samo prijatelja.
Osebno imam dve ženski prijateljici. Ena me fizično niti malo ne privlači, ampak je z njo fajn debatirati. Pri drugi pa mi ni všeč cel kup karakternih lastnosti in me zato ne zanima, da bi bil z njo, ampak imava zelo podoben smisel za humor in se z njo zelo rad zafrkavam, kadar je za to prilika (ne bi pa bil z njo zaradi drugih lastnosti več kot uro na dan).
Sem oseba moškega spola in ti povem, da taka prijateljstva obstajajo – sam imam v bistvu več dobrih ženskih prijateljic kot moških. Zakaj ustrezajo meni? Zato, ker so pogovori bolj iskreni in globoki – včasih tračamo; včasih pa precej “globoko” filozofiramo o življenju… Pri mojih moškoh prijateljstvih takih globljih tem ni – gre bolj za šaljenje in neko razpravljanje o vsakdanjih rečeh…
Poleti sva s prijateljico skupaj izkoristila turistične bone (oba samska) – spala sva v isti sobi in vam povem, da ni mene “nič mikalo” kot ni “mikalo” tudi nje… Oba sva mlada odrasla človeka, ki veva kako stvari stojijo in kaj hočeva in oba zelo ceniva najin odnos
Vem da so to tvoje izkušnje in izhajaš iz njih, da si kjer si, pač nezaupanje bom rekla. Ampak če boš na podlagi takih izkušenj skos tko gledu boš ostal kjer si, nekje v preteklosti, zarad slabih izkušenj. Kdo pa jih nima, itak jih mamo vsi in tud če imamo metuljčke ne bomo šli takoj v nek odnos, ampak previdno. Priznat je treba pa neki, vsi razumsko tko pravmo učas kot si sam napisu da ko so te poganjal hormoni bi vse naredu, ko pa se vklopi razum pa se to obrne. Je to res. Sam priznaj da tud zdaj če bi ti bla ena res ful ušeč bi mal pozabu na to teorijo in bi te metuljčki zmagal nad pametjo. Sj je drugač ko nisi najstnik več itak. Sam teoretično nekak vsi vemo, ko pa pride do tega pa nas vse mal spodnese kdaj in pozabmo na take teorije pa ne glede na to al si 20, 35, itd. Heh kokrat sem sama rekla že mrskej, ko pa doživela pa je bil razum kr na stran(sj ne čist, sam useen). Sj ene res nikol ne spodnese in so res razumski, sam takih spet ni tolk. Če pa en vse dela samo tko kar je prav in nič ne da na čustva jah ja pol pa so take veze, da nekdo nekoga vzame zarad denarja itd(računica pač). To pa ni zame tako kalkuliranje. Sem le tip človeka, ki da tud na svoja čustva tud in ne na to kaj se zame splača.
[/quote]
Jaz čustev in odgovornosti in realnih pričakovanj ne tlačim vi isto malho. Čeprav sem v preteklosti, ko sem bil poročen imel nekaj direktnih povabil, sem jih gladko zavrnil. Lahko me je še tako tiščalo in je bila še tako huda bejba, sem dal prednost družini in njeni dobrobiti.
Sicer si danes ne postavljam nekih posebnih omejitev pri tem, ostajam pa na stališču, da mora biti odnos enakovreden (ne nujno tudi v ekonomskem pogledu!) in da pri tem ne želim prinašati gorja drugim. Torej, poročene odpadejo pa tudi take, ki v odnos vnašajo nekaj, česar nočem pa mi je lahko še tako všeč in ime metuljčki žgačkajo do onemoglosti. Vic je v tem, da sem ugotovil, da ne rabim dodatne drame v življenju, ker jo imam dovolj že s tem kar imam…
Sem oseba moškega spola in ti povem, da taka prijateljstva obstajajo – sam imam v bistvu več dobrih ženskih prijateljic kot moških. Zakaj ustrezajo meni? Zato, ker so pogovori bolj iskreni in globoki – včasih tračamo; včasih pa precej “globoko” filozofiramo o življenju… Pri mojih moškoh prijateljstvih takih globljih tem ni – gre bolj za šaljenje in neko razpravljanje o vsakdanjih rečeh…
Poleti sva s prijateljico skupaj izkoristila turistične bone (oba samska) – spala sva v isti sobi in vam povem, da ni mene “nič mikalo” kot ni “mikalo” tudi nje… Oba sva mlada odrasla človeka, ki veva kako stvari stojijo in kaj hočeva in oba zelo ceniva najin odnos
[/quote]
Govori ti samo zase, zanjo ne moreš. Še pri čisto vseh, ki so bili taki frendi, je bilo vsaj zunanjim opazovalcem jasno, da bi eden rad nekaj več. Čisto pri vseh. Samo kaj, ko je bil tisti eden (pa so bili obeh spolov) preveč čikna, da bi priznal to direktno. Tako pa je potiho upal na čudež – ki se seveda ni zgodil.
Jaz čustev in odgovornosti in realnih pričakovanj ne tlačim vi isto malho. Čeprav sem v preteklosti, ko sem bil poročen imel nekaj direktnih povabil, sem jih gladko zavrnil. Lahko me je še tako tiščalo in je bila še tako huda bejba, sem dal prednost družini in njeni dobrobiti.
Sicer si danes ne postavljam nekih posebnih omejitev pri tem, ostajam pa na stališču, da mora biti odnos enakovreden (ne nujno tudi v ekonomskem pogledu!) in da pri tem ne želim prinašati gorja drugim. Torej, poročene odpadejo pa tudi take, ki v odnos vnašajo nekaj, česar nočem pa mi je lahko še tako všeč in ime metuljčki žgačkajo do onemoglosti. Vic je v tem, da sem ugotovil, da ne rabim dodatne drame v življenju, ker jo imam dovolj že s tem kar imam…
[/quote]
Vem kaj misliš ja. Ni pa velik moških s takim razmišljanjem. Ja ni dovolj da ti je le všeč, tud njene lastnosti morajo biti tiste taprave, to sem res pozabla poudarit. Ni dovolj samo tista zunanja lepota, ta itak z leti slej ko prej mine,tisto kar nosiš v ❤ pa ostane. Če si dober človek boš tak tud ostal. Volk dlako menja, narave nikoli.
Lahko rečem da imam tri res dobre prijateljice ,ki so malo starejše od mene in imajo zelo hudo postavo in so res dobre vizuelno in karakterno.
Z vsako od njih sem res dober prijatelj ,pogovarjamo se res prav vse stvari in nikomur ni nič nerodno tudi okrog sexa.
Sem pomislil da bi namignil za sex , s tem bi pa porušil pravo prijateljsto,škoda bi bilo tega.
Skupaj hodimo na nudistično plažo tako da smo res pravi prijatelji.
Tudi ti lahko pišeš samo zase. Če ni nikoli nič probaval še ne pomeni nič. Lahko je samo tisti revček luzer, ki bo celo življenje po tihem upal, da se boš zbudila in ga zagledala v pravi luči.
[/quote]
Kako lahko to kar trdis? Kako pa si tako preprican/a v to? Morda pa ze obstaja kak dec ki mu ni le do sexa. Sploh pa kdo bi sexal z prijateljicami? Kaj niso z razlogom le prijateljice?
Kako lahko to kar trdis? Kako pa si tako preprican/a v to? Morda pa ze obstaja kak dec ki mu ni le do sexa. Sploh pa kdo bi sexal z prijateljicami? Kaj niso z razlogom le prijateljice?
[/quote]
Bolj je vprašanje kako lahko ti trdiš, da tvoj prijatelj v tebi vidi samo prijateljico in nič več? Kot napisano – to lahko trdiš samo zase, zanj ne moreš, pa če se na glavo postavljaš.
Laže tisti, ki trdi, da frenda/ico vsaj enkrat ni hotel/a položit. Kar je čisto normalno. Vsak se odloči kaj bo potem s tem.
Ko se nekomu čustveno približaš, se sprosti tudi kemija, ne glede na to, kako on na drugi strani zgleda. A kot rečeno, odločitev je potem obojestranska, ali bi kaj malo cigu migu ali ne. Pa tu ne gre za zaljubljenost zgolj naravo.
Imam tri zelo dobre prijatelje nasprotnega spola. Dva že več kot 20 let in z obema se je že zgodilo nekaj seksualnega. A odločitev je bila, da kemija je, spoštovanje je, a nekaj manjka in je max iz tega prijateljstvo. S tretjim sva prijatelja že 4 leta. Seksualna energija se prepleta zadnjega pol leta. Kaj bo iz tega ne vem.
A dokler se znas tudi o tem pogovarjati, lahko goniš globoko prijateljstvo tudi z nasprotnim spolom.
Forum je zaprt za komentiranje.