“prijateljica”

Sem v fazi, ko moram nekako prekiniti stike z neko “prijateljico”. A se vam ti tudi dogaja? Rada bi še šla z njo ven, se pogovarjala po telefonu, ampak se mi zdi, da se zadnje čase samo še norca dela iz mene. Zamudi vsakič 10 minut, ker ona pač ne bo čakala, rajši mene pusti, po telefonu mi jamra in pošilja smse, da se že dolgo nisva videli, da bi se rada dobila z mano, predlagam ponedeljek – ne, že zmenjena, torek – bom preveč utrujena, sreda – tudi utrujena, četrtek – ok. POtem pa pol ure prej pokliče, da jo je obiskala ena sošolka, ki je že FUL dolgo ni videla in da se slišiva. Vidim, da se me ima po novem za rezervo in to zato, ker ji nisem pustila, da me priklene nase (pač sem imela lani veliko nekih obveznosti, ampak kadar je šlo, sem za njo imela časa, skoraj vsak dan za kavo, vsak dan pa telefon, več kot to pa res nisem mogla) in mi je nekako zamerila. Bi jo skenslala takoj, ampak je vseeno oseba, ki sem ji zaupala, tudi ona je meni, in imava ful nekih skupnih trenutkov in spominov. In mi je to tako podobno koncu neke zveze in občutek poraza, ponižanja. Imam pa že načeto zaupanje v ženske prijateljice, ker se mi zdi, da so tolikokrat vmes neke tihe zamere, hinavščina. Ne zaupam več ženskam. Upam, da moških lahko malo bolj :))

Poznamo! Ne se sekirat. Imam v glavnem take prijateljice. No, ena je v redu, ko nima kaj početi. Takrat se razumeva, presmejiva itd. Vendar sem pa jaz za njo zadnja, vse je pred mano. Ampak kaj hočem, vsaj takrat, ko sva skupaj, se imava lepo!

Ja, ne vem, lani si bila ti zasedena, letos je pa ona. Misliš, da ni mogoče?

ehhh, tudi mi to poznamo! Prej kot rit in srajca, vse zaupnosti in skrivnosti so bile deljene…
Potem pa ona nenadoma ni več imela časa. Kot tebe, me je vedno pustila čakati, vedno je nekaj prišlo vmes, da ni mogla…
Dolgo sem iskala opravičila zanjo in sama sebi lagala. Potem pa se mi je nekega dne dvignila zavesa izpred oči in videla najin (Ne)odnos v pravi luči. Vedno sem jo morala jaz klicat, vedno jaz organizirat sestanke, njej se to naenkrat ni zdelo več potrebno. Potem sem pa še jaz nehala. In rezultat? Nimava več stikov! Včasih še slučajno naletiva druga na drugo, takrat pa se dela, kot da ni nič narobe. Jaz sem do nje vljudno hladna, več pa ne. Prevečkrat sem hotela priti stvari do dna, kaj je narobe. Pa je bil odgovor vedno: nič ni narobe, samo službo imam, moža, dva majhna otroka…. Ženska, tudi jaz, tudi jaz! Pa če hočem, najdem čas za vse. Vsaj za kratek klic v smislu kako si? kaj delate? ste zdravi? je vse ok ali je kaj novega? Mislim, da to ni preveč.
No, naj ji bo lahka pot v življenju, jaz sem zaključila z njo. Bilo pa je zelo težko!
LP

Gaia, kako zelo te razumem. Tudi sama sem bila že večkrat prizadeta od meni drage prijateljice, ki mi je vedno narekovala, kdaj gre lahko ven. Prej smo bile zelo veliko skupaj, ko pa je spoznala fanta, je bilo, kot da mene ni več! Tudi to sem do neke mere razumela. Ampak počasi sem imela dovolj in najin odnos se je začel ohlajat.

Hudo mi je zanjo, jaz pa tudi ne bom več temu odnosu posvečala toliko energije. Prosit jo ne mislim. Imam še druge PRAVE prijatelje in fanta s katerimi mi je res lepo!

Jaz bi se na tvojem mestu pogovorila s prijateljico.

tinkara

Moja bivša “prijateljca” je bila ljubosumna na mojega fanta. Ne vem zakaj, saj si vendar vsak sam izbira partnerja in ona si je pač izbrala takega kot ga ima, jaz pa svojega! Ljubosumnost se zelo hitro opazi (totalno ignorirala me je, kadar sem govorila o njem). In zato se je moja prijateljica, spremenila v bivšo. Tudi slišiva se ne več. Ostali so le lepi spomini, ki jih pa ni malo.

Men je tud to poznano, sam pred takimi jaz črto potegnem. Njabolje je, da se pogovorita, da ne boš po nepotrebnem izgubila prijateljice. Pač povej ji, kaj msiliš, ne bit še ti hinavka. To res ni fer, kar počne s tabo, sam kriva si si pa sama, ker pustiš.

Tudi sama sem že doživela podobno. Bili sva res dobri prijateljici, vsepovsod skupaj, zmeraj si zaupali vse. Potem sem jaz konačala študij, njej pa se je zavleklo. Nekako sem dobila občutek, da mi je bila fovšna, ker od tistega trenutka dalje sva se zmeraj manj slišali, niti za roj. dan me ni poklicala. Na žalost se je tako končalo.

Jaz sem imela podobno izkušnjo kot pepsika. Le s to razliko, da se je ona poročila (z direktorjem), faksa pa še danes nima. Enostavno se je začela družiti samo z “bogatimi” in se nekako metala ven.
Pa je prav nič ne pogrešam. V začetku me je morilo in mi ni bilo vseeno. Zdaj je od tega približno pet let. Dobila in imela sem tudi druge prijateljice, ki so to ostale. In to šteje.

LP

Pozdravljene,

žal mi je, da sem prebrala take zgodbe.

Torej moram jaz dodati, hvala za mojo najboljšo prijateljico s katero že 13 let vozivi skozi najine srečne in žalostne dni. Včasih se oddaljivi za en teden, ampak ne gledavi na to ja jaz sem njo nazadnje klicala, bom pa sedaj čakal da bo ona mene….

Ne pokličem pač jaz dvakrat, nasldenjič ona trikrat, če nimam volje za kavo ji to odkrito povem, če danes ona nima časa zame mi to pove, in zato ko se naslednjič vidivi še toliko bolj srečno zaklepetavi.

Upam, da boste našle nove najboljše prijateljice in da se vam zgodbe bebodo ponovile.

Veliko srečnih kavic vam želim

LP

Živjo!

Mogoče je pa res zasedena. Če sebe pogledam, sem tudi zelo zasedena in predno se s kakšno prijateljico zmenim, mine kar nekaj časa, NEHOTE. Danes ni več tako kot je bilo včasih, ko je bilo časa na pretek. Pri meni se komaj začne ponedeljek, pa je že sobota tu.

Ne prenagli se in ne skenslaj prijateljice. Kaj je bilo pa lansko leto, ko ti nisi imela časa zanjo???????