Pri mami pri 34ih
zmedena_samica
Aja, ker je naravno in osrečujoče biti samski za nedoločen čas, boš rekla?
Lahko je, če je to samo faza v našem življenju, sicer pa tu ni nobenih plusov. Cela naša bit teži k temu, da smo z nekom, ne zgolj seksualna seksualna narava, ampak tudi čustvena, saj le v dvoje lahko “rastemo in se razvijamo”, spoznavamo sebe preko drugega.
Predvsem ženske se mi zdijo zagrenjene in neizpolnjene, če so še v zrela leta ostale samske in obesijo ljubezen na klin v globokem razočaranju nad moškimi, moški pa se pogosto zanemarijo in zapijejo in živijo neustavljeno potepuško življenje. Statistično tudi dlje živijo poročeni moški.
Bolje samski kot v slabi vezi, ampak bolje v srečni vezi kot samski.
Aja, ker je naravno in osrečujoče biti samski za nedoločen čas, boš rekla?
Lahko je, če je to samo faza v našem življenju, sicer pa tu ni nobenih plusov. Cela naša bit teži k temu, da smo z nekom, ne zgolj seksualna seksualna narava, ampak tudi čustvena, saj le v dvoje lahko “rastemo in se razvijamo”, spoznavamo sebe preko drugega.
Predvsem ženske se mi zdijo zagrenjene in neizpolnjene, če so še v zrela leta ostale samske in obesijo ljubezen na klin v globokem razočaranju nad moškimi, moški pa se pogosto zanemarijo in zapijejo in živijo neustavljeno potepuško življenje. Statistično tudi dlje živijo poročeni moški.[/quote]
Ja, vem. 🙂
Saj ravno o tem pišem. Vsi gledajo le na lastno korist in kje bi koga izkoristili, ne pa, kaj bi lahko dali za skupno dobro. To je ta sistem in način razmišljanja, zaradi katerega gre vse k vragu.
To je le napisal še eden, ki je bil večkrat razočaran v ljubezni ali pa ni znal ustvariti prijetnega odnosa. V spominu ti je ostal zato, ker v tem vidiš del sebe.
Ljubezen ne more biti izmišljena, ker ni človeška iznajdba. Ljubezen poznajo tudi druga živa bitja. 🙂
Človeški um le izraža svoja opažanja in občutke, ki jih doživlja na podlagi tega, kar nosimo v sebi. Pač na podlagi prepričanj s katerimi si krojimo svojo usodo in pogled na svet.
Minljiva je toliko, kot občutek lakote.
Vse te ideje okrog tega, pa so le izraz slabih izkušenj in posledica tolažbe. Verjetno smo si že vsi kdaj rekli, da se nočemo več zaljubiti, ker potem trpimo, ko zaljubljenost mine.
Vendar ni v naši moči, da bi izbrisali to potrebo po bližini in ljubezni, pa ne glede na to, koliko knjig še bomo napisali na to temo. 🙂
Naš ego ni vsemogočen. 🙂
Samo stran od filozofov. Veš filozof pol ure debatira o tem kako nekaj preprostega naredit, jaz imam pa raje take, ki kar naredijo.
Če vzameš načiantega filozofa in naj bi recimo nabrusil nož, bo tisoč vprašanj zakaj to, zakaj pa ne tako in zakaj pa rabiš oster nož zakaj pa …
Tak navaden človek, praktik pa bo storil in to je to.
Ha, ha, ti pa duh športnika :). Aja, tipkanje šteješ med šport :).
Z duhom športnika! 😀 Katei ti je najljubši, sedaj tekmujemo za tvojo naklonjenost?
Mogoče bi te kak psihoanalitik moral “kresnit”, da ne bi bila več samska. :))[/quote]
Ti pa zdaj ne govoriš o filozofu, ampak o nepraktiku. 😉 Kdor filozofira, še ne pomeni, da ni praktik. Kdor pa ni praktik, pa pač ni. 🙂
Aja, ker je naravno in osrečujoče biti samski za nedoločen čas, boš rekla?
Lahko je, če je to samo faza v našem življenju, sicer pa tu ni nobenih plusov. Cela naša bit teži k temu, da smo z nekom, ne zgolj seksualna seksualna narava, ampak tudi čustvena, saj le v dvoje lahko “rastemo in se razvijamo”, spoznavamo sebe preko drugega.
Predvsem ženske se mi zdijo zagrenjene in neizpolnjene, če so še v zrela leta ostale samske in obesijo ljubezen na klin v globokem razočaranju nad moškimi, moški pa se pogosto zanemarijo in zapijejo in živijo neustavljeno potepuško življenje. Statistično tudi dlje živijo poročeni moški.[/quote]
Ne znam argumentirati vsega; ne trdim, da sem srečna ker sem samska in ravno tako ne vem, če bi bila srečna vkolikor bi bila v zvezi (še nikoli nisem imela resna zveze); dejstvo je, da še nisem srečala človeka, ki bi me tako očaral, da bi si želela z njim ustvariti zvezo in dokler tega ni, se pač ne ukvarjam z “mimobežniki” ki drezajo vame. Pa tudi razočaranj za seboj še nimam, torej še nisem “potencialne” ljubezni obesila na klin. Drugače pa ne čutim, da bi kaj posebej pogrešala v life-u, nekako mi celo odgovarja, da hodim sama spat, se sama zbujam, da mi ni treba gledati na nikogar drugega pri svojih odločitvah (razen nase), da si pripravim za hrano kar mi paše in kdaj, itd. Kar se tiče spolnosti težav tudi ni, saj nekih izrazitih spolnih potreb nimam; čustveno pa tudi mislim, da sem zdrava, ko bi se še razvila čustva za nekoga drugega, pa bi se mi lahko zgodilo, da bi zaradi tega zbolela (ler bi me ljubljena oseba zapustila, varala, pokazala pravi obraz ipd)…status quo mi kar sede.
No, vidiš, to se meni zdi sebično razmišljanje. Ampak, razumem, da so to samo izgovori oziroma razlogi s katerimi tolažiš svoje trenutno stanje in razumem, da tako razmišlja nekdo, ki še ni imel srečne zveze. Vseeno pa mislim, da boš, če boš želela dosčt to, spremenit določena prepričanja. Pa ne tako, da te bomo mi prepričevali, ampak tako, da boš sama prišla do določenih spoznanj. Začneš tako, da pogledaš vase, kaj lahko ti sama storiš, da bo tvoje življenje drugačno. Seveda si moraš prej sploh dovolj močno želet drugačno življenje.
Ti pa zdaj ne govoriš o filozofu, ampak o nepraktiku. 😉 Kdor filozofira, še ne pomeni, da ni praktik. Kdor pa ni praktik, pa pač ni. :)[/quote][/quote]
Naše predstave in prepričanja so tista, ki nas držijo v “kletki” oziroma so tista, ki nam jemljejo občutek svobode. Tvoja predstava o nečem je lahko samo tvoj problem. 🙂 Kaj veš, koliko praktikov si že spregledala, ker si bila prepričana, da so samo filozofi in nič več 🙂
No, vidiš, to se meni zdi sebično razmišljanje. Ampak, razumem, da so to samo izgovori oziroma razlogi s katerimi tolažiš svoje trenutno stanje in razumem, da tako razmišlja nekdo, ki še ni imel srečne zveze. Vseeno pa mislim, da boš, če boš želela dosčt to, spremenit določena prepričanja. Pa ne tako, da te bomo mi prepričevali, ampak tako, da boš sama prišla do določenih spoznanj. Začneš tako, da pogledaš vase, kaj lahko ti sama storiš, da bo tvoje življenje drugačno. Seveda si moraš prej sploh dovolj močno želet drugačno življenje.[/quote]
Ja, normalno da sem sebična, verjetno je to prirojeno. Ne želim si spremeniti življenja, saj trenutno ni v meni nekih vzgibov, želj ali potreb, da bi ga želela spremeniti. Marko, lahko temu rečeš tolažba, lahko metanje peska v oči lahko blamiranje sebe….zavedam se, da se sama odločam o tem kako živim, ravno tako če bi s kom, ne razumem pa tega da bi se morala v to siliti, ker če so drugi sparčkani, pa potem tudi moram biti jaz (pritisk družbe); kot sem navedla, ko bi prišel pravi človek ki bo v meni sprožil željo po zvezi, bom verjetno začutila, da moram spremeniti razmišljanje in tudi življenje 😉 Kakorkoli že, vedno je od nas odvisno ali bo naše življenje lepo ali ne, prelagati to na druge oz to od njih pričakovati nas lahko samo pripelje do razočaranj, celo frustracij.
No, strinjam se s tem, da se ni potrebno silit in da to ni smiselno. Ne strinjam pa se s tem, da bi morala mišljenje spremenit šele, ko se bo v tvojem življenju nekdo pojavil. Ker se lahko zgodi, da se zaradi tvojega trenutnega prepričanja sploh ne bo pojavil, pravi. Mogoče pa se bo pojavil kak nepravi, da ti še malo spremeni prepričanje. Saj vem, da tudi razmišljanja ne moreš spremenit, če nimaš za to pravega razlgoa. Življenje nam ves čas na pot nastavlja nove preizkušnje (ljudi), od nas pa je odvisno, koliko bomo odgovorni pri soočanju z njimi in kaj se lahko iz (od) njih naučimo.
Hm, morda je nekaj na tem, da bi morala spremeniti način razmišljanja, da bi tudi “nepravi” dali nekaj tisto kar rabim, da bi lahko začutila, da si želim spremeniti life. Novi ljudje, nove preizkušnje…za začetek vsaj upam, da ne bom pogrnila, ko bom zopet preizkušena 🙂
Saj zato pa imaš preteklost. Nauči se še kaj iz nje, morda se še nisi vsega. Poglej na vse izkušnje z moškimi in če najdeš ponavljajoče se vzorce, je velika verjetnost, da bi lahko pri sebi kaj spremenila.
Če mu ni do tega, mu pač ni; s samskim življenjem ni nič narobe, tako da ne bi rekla temu pojavu “problem današnje generacije”. Vsak se sam odloča kako živi, nekateri smo raje sami kakor pa se podamo v “zvezo” za katero nam ni povsem mar oz čutimo, da ni to tiso kar bi radi od življenja. Človek ima navsezadnje do konca življenja možnost(i), da se s kom zbliža, ni nekih časovnih mejnikov, nekateri blebetajo, da starejši ko si težje si najdeš, toda je že mnogo bolje biti sam kot z napačnim oz napačno 😉 Vseeno pa je lepo prebrati, da vas pri njegovih letih tako skrbi za sina, so tudi mame, ki nočejo, da bi se sinovi npr poročili saj nobeno dekle ni dovolj dobro v resnici gre bolj zato, da mu ne privošči sreče ljubezni oz v dvoje (enako velja za hčerke).
Forum je zaprt za komentiranje.