Pri mami pri 34ih
On ne piše, kot da ste ženske zatrapane v mame. Lahko pa si tudi tako razlagaš, če seveda sama želiš. Dejstvo pa je, da ljudje smo čustvena bitja in potrebujemo nekoga, komur lahko izpovemo svoje občutke, čustva. Hkrati pa potrebujemo tudi nekoga, pri komer lahko izpolnimo svojo potrebo po spolnosti. Čustveno oporo pri starših lahko dobiš, spolno potrebo pa že malo težje zadovoljiš. Veliko posameznikov je tako pogosto razdvojenih in se ni sposobnih predati enemu partnerju na obeh področjih hkrati, čustvenem in spolnem. Veliko je zgodbic, ko se ženska ne more odločit med nekom, ki ga ima rada in drugi, s kateri ima odlične spolne odnose. In potem se sprašuje ali pa tolaži, da ona preprosto ljubi dva. Ne vpraša pa se, da je morda kakšna “težava” pri njej. Pri moških ni nič drugače.
Torej ženska, ki je morda zelo navezana na mamo, še vedno gotovo čuti tudi potrebo po spolnosti z moški, v koliko ni istospolno usmerjena.
Metka84 Nihče ni zatrapan v mamo, tudi sin ne (vsaj večina njih), gre pa za nek odnos ob katerem pač ne čutimo potrebe, da bi se še s kom zbližali. Z mamo/očetom delimo skrbi, se ukvarjamo z nešteto problemi, zaposlimo misli z njim in enostavno ne čutimo potrebe (ker smo toliko navezani na starša), da bi si poiskali nekoga. Podobno starš nima nikogar in vsa svoja čustva razdaja za otroka. Pa ni to neka zatrapanost je pa kompenzacija za tisto kar nam manjka.
Ah, dajta no. Zdaj pa ga oba mimo pihata. Marko in On_.
Če smo že pri tem z mamo ne delim nekih skrbi, ne čustev, ne razlagam nekih osebnih težav in tako naprej. Par let sem živela od doma pa sva se takrat približno toliko pogovarjali kot sedaj. Tako, da ne govorita neumnosti, da bi bila kriva vez mama-jaz, da sem jaz samska.
In podobnih žensk kot sem jaz je veliko, tudi avtorica recimo. Pa še nismo čustveno deformirane, ker živimo skupaj z mamo.
Vidva res vidita svet črnobelo: če nekdo živi pri mami, je pa čustven invalid ali kaj?
PO vaseh je še danes običaj, da otroci ostanejo doma in delajo na kmetiji. So torej na kmetih vsi čustveni zblojenci?
Jaz sicer s partnerjem v dvoje le na svojem, ne pri katerih starših. Ampak po kmetih je povsem običajno, da en otrok ostane doma, se poroči in ima domačo hišo, kmetijo… pa vso so povsem normalni ljudje. Pa čeprav so pri 50ih še pri mami.
Metka, ti gledaš svet črno belo… saj noben odnaju ni napisal, da si čustveni invalid ali pa da je odnos mama-hčer kriv za to, da si samska. To je samo eden od razlogov. 🙂
Kaj ima navezanost na kraj veze z osamosvajanjem?
Ena moja znanka tudi ne občuti želje se preselit na svoje, pred nekaj meseci je končala dolgoletno razmerje, kjer je njen bivši še vedno živel pri starših (in ko je oče umrl, pri mami) z razlogom, da mame ne more pustit same, da si mama ne bo iskala partnerja na stara leta in ji predlagal, da se preselijo v troje.
Ona živi s staršema in mlajšo sestro v 2-sobnem stanovanju (starša imata spalnico, onidve pa dnevno, ki jo vsako jutro zapakirata v kavče in vsak večer razdreta v postelje), o zasebnosti ni tu govora, prepiri so dnevno na redu, ona ima že skoraj 10 let delovne dobe, a o selitvi na svoje ne razmišlja. Češ, ko bom imela partnerja, se z njim preselim. Torej raje trpi prepire in slabe družinske odnose, kot bi se osamosvojila in magari si poiskala stanovanje s sestro.
Zgoraj odebeljeno kaže, da je očitno v ljudeh še kar vkoreninjena miselnost, da se preseliš samo, ko zamenjaš akterja, torej iz mama hotela v partner hotel, partnerju nevede s tem preslikaš delovne naloge in vloge, ki jih je prej imel starš, potem pa pride do težav, ker se partnerstvo drugače razvija kot starševski odnosi.
Enkrat je treba prerezat popkovino in odit na svoje. Še v živalskem svetu je tako. Starši pomagajo do osamosvojitve, potem pa adijo in znajdi se. Obstanek za močnejšega poskrbi, da šibkejši poginejo (in postanejo hrana za tiste na višji lestvici), močnejši pa se lobdržijo in nadaljujejo svoj rod dalje.
Kaj pa pri človeških mladičih? Doma ostat pozno v 30-ta in ustvarit neko simbiozo s starši (ki nimajo več prave vloge) in si “delit stroške”. Če si pol tak “mladič” najde partnerja, največkrat kar ostaneta v bajti, si jo “preuredita” in potem pišeta na mon, kako nimata zasebnosti, kako ju oba starši (njegovi in njeni) obravnavajo kot otroke, se vtikujejo v vzgojo. Hej, odselita se pa se bodo tudi odnosi s starši popravili. Oz. se vsaj preselili na distanco. Pustimo podrobnosti, kot so, da včasih odseljeni partner občuti krivdo, ker je starše zapustil in ne “skrbi več zanje” … to so vse popkovine, ki niso bile pravi čas odrezane in tako medsebojne odnose hranijo z vzajemnim vzbujanjem krivde, delanjem uslug v skrajnosti, užaljenostmi pa zopet slabo vestjo intakodalje.
Avtorica, odseli se zaradi sebe, ne partnerja. Si kdaj skušala živeti s cimrami, si kdaj študirala daleč od doma? Kaj te zadržuje doma? Tu ciljam na emotivno komponento. Si bila kdaj odvisna samo in zgolj od sebe, od svoje lastne presoje ali je bil vedno kdo naokrog, da ti je držal mrežo?
Samostojen ne rataš s plačevanjem računov, ampak ko si sposoben sam preživet, ne iskat tujih mnenj za potrditve. Ko ne rabiš drugega, da ti daje stabilnost, od katerega črpaš samozavest, ampak si si sama sebi povsem dovolj. In takrat bo prišel tudi tisti Pravi, če boš le tako želela.
Ajaaaaaa zakaj pa? A ne bi se preselila kam, da bi živela z njegovimi starši?
Zakaj pa ne? Saj bi vama bilo (materialno) lažje. ;)[/quote][/quote]Jaz pa mislim, da on ne bi imel težav s tem, ker jih tudi sedaj nima napr. drugače bi bil že na svojem. Ti si nek “komplikator”…. 😉 :))))
Saj se lahko nabije urnik na vrata kopalnice pa je. :)))
Sicer pa gre mama zjutraj molst krave in si ti v kopalnici ta čas in si lakiraš nohte 😀
Potem pripravi zajtrk se s sinom dogovori kaj bodo delali čez dan, ti samo uživaš, nobenih stroškov, skrbi…. lagodno življenje pač 😉
Kako super odličen psiholog si. Vse veš, vse oceniš prav pa čeprav ljudi spoloh ne poznaš.
Res si specialist. Psihologi se trudijo in trudijo več ur z neko osebo, s pogovori na štiri oči pa še ne znajo ocenit situacije.
Ti pa vse to narediš v par minutah in to preko neta ne da bi o osebi sploh kaj vedel.
Res odlična psihoanaliza. Pa še plačat je ni treba.
p.s.: ženske na kmetih si ne lakirajo nohtov.
[/quote]Jaz pa mislim, da on ne bi imel težav s tem, ker jih tudi sedaj nima napr. drugače bi bil že na svojem. Ti si nek “komplikator”…. 😉 :))))
Saj se lahko nabije urnik na vrata kopalnice pa je. :)))
Sicer pa gre mama zjutraj molst krave in si ti v kopalnici ta čas in si lakiraš nohte 😀
Potem pripravi zajtrk se s sinom dogovori kaj bodo delali čez dan, ti samo uživaš, nobenih stroškov, skrbi…. lagodno življenje pač ;)[/quote]
Psiholog zelo hitro oceni situacijo, samo je ne pove na tak način in takoj pacientu,r avno zaradi tega, da ga ne prestraši, ampak ga s situacijo počasi sooča.
Jaz pa mislim, da on ne bi imel težav s tem, ker jih tudi sedaj nima napr. drugače bi bil že na svojem. Ti si nek “komplikator”…. 😉 :))))
Saj se lahko nabije urnik na vrata kopalnice pa je. :)))
Sicer pa gre mama zjutraj molst krave in si ti v kopalnici ta čas in si lakiraš nohte 😀
Potem pripravi zajtrk se s sinom dogovori kaj bodo delali čez dan, ti samo uživaš, nobenih stroškov, skrbi…. lagodno življenje pač ;)[/quote][/quote]P.s:Ti bi si jih lahko :))))
Kakšne analize? Govorim kaj se največkrat izcimi iz takega odnosa. Ni materialnih zadržkov, imajo vse pogoje pa vendar se ne razumejo. Zakaj hudiča se ne, če jim pa NIČ ne manjka? Starši pomagajo, “tamladi” pridejo na “postlano”, lahko bi le živeli, uživali življenje, pa jim ne gre?
Ps2
Povej prijateljici psihologinji, da šola da samo znanje in da ga znaš uporabit rabiš še nekaj kar ti je dano ali pa ne….
Saj nisem nikjer napisal, da strokovnjak ne rabi več ur in da ni odvisno od zgovornosti pacienta. 🙂
Kaj naj rečem, odličen psihoanalitik. Veš vse. Vidš samo črnobelo.
Glede na tvoje psihoanalize bi bili vsi na kmetih čustveno deformirani.
[/quote]P.s:Ti bi si jih lahko :))))
Kakšne analize? Govorim kaj se največkrat izcimi iz takega odnosa. Ni materialnih zadržkov, imajo vse pogoje pa vendar se ne razumejo. Zakaj hudiča se ne, če jim pa NIČ ne manjka? Starši pomagajo, “tamladi” pridejo na “postlano”, lahko bi le živeli, uživali življenje, pa jim ne gre?
Ps2
Povej prijateljici psihologinji, da šola da samo znanje in da ga znaš uporabit rabiš še nekaj kar ti je dano ali pa ne….[/quote]
Moj zunanji svet so realni prijatelji, kolegi in s tistim debatiram. Ali sem v vezi ali ne.
Če sem pa samska pa poleg tega še pobrskam po MONu in prebiram teme o samskosti :). To pa mi res ni več za počet, kadar nisem samska. Potem se raje lotim, če se sploh, tem vezanih oseb :).
Ah daj no Metka84 :/
A zate se komunikacija z zunanjim svetom konča, ko si enkrat v vezi? Vpišeš partnerja v posestni list in to je to?[/quote]
Ah daj no Metka84 :/
A zate se komunikacija z zunanjim svetom konča, ko si enkrat v vezi? Vpišeš partnerja v posestni list in to je to?[/quote][/quote]Vidiš midva pa tega nimava in so nama rekle, da edino po monu lahko še čvekava in sedaj ko si povedala da si samska se bo najbrž še to končalo…..
Eni imamo pač urejene družinske razmere 😉 :)))
Ja, saj ravno o tem pišem. Ker ni uslišana oziroma ne znamo ustvariti primernih pogojev, da bi se razživela.
Saj se vsi ukvarjamo z njo, ker je to kot neka potreba. Kot potreba po hrani. Pa čeprav imamo odpor do hrane ali pa nam je po zaužitju hrane slabo, se še vedno moramo z njo ukvarjati.
Zakaj to dojemaš kot kritiko, če pa si tako ali tako ne predstavljaš biti s kom v zvezi oz. (z)vezana ?
Pa nisem imel v mislih oseb, ki so samske…Ampak na splošno celotno družbo in vrednote, ki jih dandanes jemljemo kot nekaj samoumevnega ali kot del družbenega razvoja. Torej, materializem, moč, perfekcionizem….Vse to, kar nas ovira pri sprejemanju sebe in s tem posledično tudi sočloveka.
Ja, saj ravno o tem pišem. Ker ni uslišana oziroma ne znamo ustvariti primernih pogojev, da bi se razživela.
Saj se vsi ukvarjamo z njo, ker je to kot neka potreba. Kot potreba po hrani. Pa čeprav imamo odpor do hrane ali pa nam je po zaužitju hrane slabo, se še vedno moramo z njo ukvarjati.[/quote]
Nimam odpora do hrane, tako da težko s tem primerjam 😉
Zakaj to dojemaš kot kritiko, če pa si tako ali tako ne predstavljaš biti s kom v zvezi oz. (z)vezana ?
Pa nisem imel v mislih oseb, ki so samske…Ampak na splošno celotno družbo in vrednote, ki jih dandanes jemljemo kot nekaj samoumevnega ali kot del družbenega razvoja. Torej, materializem, moč, perfekcionizem….Vse to, kar nas ovira pri sprejemanju sebe in s tem posledično tudi sočloveka.[/quote]
No, kritika, pomislek, argument ali karkoli že. Ne, res si ne predstavljam da bi bila s kom, je preveč dela s tem pa prilagajanj ipd. Kakor pa ugotavljam, pa tako ali tako ni nič dobrega na razpolago v družbi, vsi samo iščejo ne vem kakše koristi in prednosti, ljubezen je samo kamuflaža ali pa celofan – žal. Nekje sem nekoč prebrala, da je ljubezen izmišljena, da je le mašilo za preostale potrebe, ki jih sami ne znamo zadoovoljiti, zato pa rabimo “pomagača”; problem pa je v tem, da se “pomagača” kljub ljubezni (karkoli že to je) naveličamo, sčasoma postane zveza/zakon neke vrste začaran krog zadovoljstev in nezadovoljstev. Torej, čemu se ukvarjati z ljubeznijo, če je minljiva oz je celo “bila pretvarjena”?
Družba ne jemlje vrednot ko samoumevnih, le kako neki, če smo že več let v krizi vrednot, če nekaj ne obstaja ni več samoumevno 😉
Ljubezen ni minljiva. Če je minila, potem ni bila ljubezen, temveč manipulacija. 😉
Forum je zaprt za komentiranje.