Pri Heinekenu pač obvladajo
Pred kratkim sem bone pokuril v Prekmurju in v okviru dopustovanja mdr. tudi prebicikliral Goričko po dolgem in počez. Ko ti takole sopiham čez že žnj.ti prelaz iz Kuzme proti Martinju, kjer imam na “obveznem” spisku tudi cerkvico v Boreči in po belgijskih “vesoljcih” svetovno znane Ženavlje, si v glavi še enkrat sprojiciram zemljevid in mi kapne, da sem iz možganov prišel že v samo “krono” naše preljube kure in da je naša vzhodna soseda že čisto blizu. In naj si bo človek “lev” ali “desen” ali karkoli vmes, Orbána preprosto moraš imeti rad, ko tako uspešno nervira ničvredno bruseljsko golazen in naše puhloglave globoko zaskrbljene levajzlarje, tako uspešno nervira, da bi si zaslužil vsaj malo moralne podpore če že ne tudi kakšnega forinta skozi madžarski DDV. Že od prej sem vedel, da mi ni treba šteti dni od zadnjega pikanja/čipiranja/you_name_it, ker Veliki Avtokrat™ za sam vstop v svojo Diktaturo™ iz sosednjih držav sploh ne zahteva nobenih PCT pogojev. In ravno ko pripedaliram do označenega odcepa za Borečo, nekako dozori odločitev, da je sv. Ana gotovo dovolj razumevajoča, da ne bo zamerila, če bo morala na moj obisk svoje boreške cerkvice počakati še kakšno urico ali dve, če pred tem skočim še k našim porabskim rojakom v Felsőszölnök oz. bolj domoljubno v Gornji Senik.
Nadaljujem torej po glavni cesti in se šele malo naprej v Martinju odcepim na levo. In EU table takoj začnejo opozarjati, da sem pa zdaj čisto zares že tik pred vstopom v Diktaturo™. Na utici na naši strani tik pred mejno črto se lepo vidi, da je nihče ni odklepal že tistih 14 let ali koliko smo oboji že v Schengenu. Nikjer nobenih varuhov meje in zdravja, ne naših ne Madžarov. Nikjer tudi kakšne bodeče žice ali vsaj ograje, kot bi se spodobilo za eno pošteno diktaturo. Za vsak slučaj bolj počasi prepeljem označeno mejno črto, če bi se kdo iz kakšnega skritega bunkerja slučajno začel dreti ali celo streljati. Pa nič. Klinc pa takšna diktatura! Malo konkretneje stopim na pedala in si mislim, da bom po kakšnem desetletju morda osvežil znanje tistih 10 madžarskih besed, ki sem jih včasih celo znal. Ampak tudi iz tega očitno ne bo nič, obcestne table so namreč tako zelo naravnost diktatorsko™ zgledno dvojezične. Spustim se torej po 13% spustu navzdol do samega presenetljivo lepo pošlihtanega Gornjega Senika, grem mimo dvojezične krajevne table, že se pokaže cerkev v središču vasi, ko takoj za vaškim pokopališčem pozornost pritegne nek bife na desni strani ceste. Natančneje, pozornost je pritegnil izvesek Laško. Seveda me je dajal firbec, koliko časa se da tam že dobiti našo žlahtno kapljico. Nek namig daje že Googlov Ulični pogled, ki pravi, da se je na istem mestu še leta 2011 bohotil izvesek nekega ameriškega proizvajalca pocukrane rjavo obarvane tekočine.
Štekamo? Dokler je Pivovrna Laško bila “naš” socialističen nazi interes, so imeli popolnoma nesposoben socialističen marketing, ki je bil sposoben prodati komajda kakšno piksno pira slovenskim turistom v drugih državah bivše Juge. Čeprav imamo z Madžarsko zadnjih 30 let čisto zgledne odnose ne glede na kombinacije oblastnih garnitur. Ampak kljub temu si lahko laški pir na Madžarskem ves ta čas pil samo, če si ga prinesel s seboj. Potem ti pa na sceno stopi nizozemski Neoliberalni Velekapital™, ki najprej pohopsa od šrotovanja izčrpano Laško. In takoj nato uspe s kupljenimi proizvodi prodreti na madžarski trg, pa čeprav ravno nizozemski politiki in političarke Diktatorju™ najbolj Sir Jedo™ po glavi. Jbg, kdor zna, pač zna!
Forum je zaprt za komentiranje.