prevzemanje moževega priimka

Ker sem imela kar 33 let (do poroke) svoj priimek, sem ga obdržala tudi po poroki. Se mi je zdelo, da sem že prestara za zamenjavo. (Čeprav sem pravzaprav še zdaj mlada :-))) )

Tako da ima zdaj mož svojega, otroka pa njegovega. Noben problem.

Le malo bolj moram biti pozorna na primer pri zdravniku, ko pokličejo otrokov priimek in včasih ne trznem tako hitro kot bi trznila na svojega. Je bilo na začetku parkrat full smešno, ko so mojega dojenčka poklicali, jaz sem pa še kar sedela. No, zdaj tamala dva že sama vesta, kako se pišeta in me spravita pokonci.

Sicer se pa otrokom da zelo lepo razložiti, da smo vsi skupaj ena družina in da se pač mamica drugače piše. Otroci sprejmejo to, na kar so navajeni.

Meni bi se zdelo brez zveze, da bi imela otroka dva priimka. Moje mnenje pač.

lp

Jaz pa imam možev priimek in sem prav ponosna na to. S tem ko sem ga prevzela, pa ne pomeni, da kaj manj spoštujem sebe in svojo družino.

Nikoli mi niso bili všeč dvojni priimki in ne dvoja imena.

Brina

Seveda sprememba priimka ne spremeni mojega jaza ali bistva.
Ampak jaz sem jaz, vsem in sebi znana kot “ta in ta” in ne vem, zakaj bi zdaj spreminjala svoj priimek. Pa še všeč mi je, ker je enostaven in redek, pa se mi bilj težko zgodi, da me s kom zamenjajo. Fant ima pa tako pogostega in zakompliciranega.

Vem, da je večina zadovoljnih, ko prevzamjo možev priimek, pa vendar poznam primere, ko se še po tolikih in tolikih letih podpišejo z dekliškim priimkom, ker se ženske enostavno niso navadile na to. Ker se ne počutijo dobro s tem priimkom. Ker niso več one.

Meni je sprememba priimka enaka kot sprememba imena (koliko od vas bi se pa povsem prostovoljno odrekle svojemu imenu?). Ne predstavljam si, da ne bi bila več Saša, ampak bi bila nekaj čisto drugega. Tako kot si ne predstavljam, da bi se po poroki pisala drugače.
Ime in priimek sta zame pač del moje identitete, drugim pa pač pomenita manj.

Jaz si pa bom spremenila priimek. Ker želim da imava z možem isti priimek ker bo takrat on moja družina. In če bom spremenila priimek še ne pomeni da bom pozabila na svoje starše, brata in sestro.

LP Janja

Jaz bom vzela možev priimek, sem razmišljala(je on predlagal, naj obdržim
tudi svojega, ampak imava oba tako dolga priimka, tako da sem se odločila
da svojega ne obdržim). Je pa res, da v primeru, če nebi imela brata, bi najbrž obdržala tudi svojega, kajti drugače našega priimka kmalu nebi bilo več(v naši družini), tako imam pa brata in je fino, da ga bo še nekdo
nosil naprej.

sicer nisem brala ostalih postov…ampak jaz ti povem takole…

Če se bom kdaj poročila…bom verjetno vzela nek čist xx priimek niti moževega niti svojega…

In ne moram verjet da so nekateri tolk odvisni od svojih familij, da definitivno nočejo prevzet moževega ali hočejo samo tega…ali pa samo svojega …

To mi je prav hecno:-))

LP Esy

Jaz poznam tudi en tak primer, da sta se dva porocila in potem vzela obadva cisto neki x priimek. Vzrok za to je bil, da sta oba imela prej zelo pogosta priimka in ni hotel noben vzet priimka od drugega in sta zato nasla nekaj cisto tretjega.

Poznam pa tudi primer, ko je moz vzel zenin priimek, ker je bil zenin bolj nenavaden kot njegov, ki je bil eden izmed najbolj pogostih, ona pa je svojega obdrzala.

Mensezdi, da je to, da imajo otroci 2 priimka ena čista afnarija! Kaj npr. ko že študirajo, avtomatično se misli, da so že poročeni, npr…
Jst sem z veseljem vzela možev priimek, verjetno zato, ker je bilo pri nas že prej tako, da je imela mama svoj dekliški priimek(ločena), jst očetovega…ni bilo neke povezanosti, da bi jo na vsak način hotela obdržati. Pa mi je zdaj fajn, kot da sem nova oseba in da imam zdaj svojo, novo družino…

Jaz sem za enostavno. Od poroke naprej se pišem enako kot moj mož. Sedaj je to 5 mesecev. Na priimek pa sem se navadila po dveh mesecih.

Zdi se da je tako manj komplikacij pa še če greva skupaj v hotel me sedaj ne gledajo z zanimanjem če sem mogoče lubica.

Od vsakega posameznika je odvisno kako se bo odločil
in tudi če misli da bo izgubil svojo identiteto z zamenjavo priimka potem se bo to zagotvo zgodilo. Kar iščemo to najdemo.

no jest mam pa obe. mam tako službo da je v bistvu to normalno, podpisujem se pa z dekliškim. otroc, kadar bojo, se bojo podpisval z njegovim.
je bla dilema , ja, k sva se vzela. je reku , da njemu je vseen , tud če mam sam svojga, no pol mi je pa moj oči reku, da nej ga ne serjem, pa nej vzamem še njegovga, da se mu bo fajn zdel. in se mu je res. tega mi ni hotu sam rečt, k me ma preveč rad, da bi mi kej pametvou. jest sem pa vesela, da je tko koker je.zarad tega nisem nič bl njegova lastnina. sej sem v bistvu čist njegova, ne, in tko mi je všeč.sej ni fora zakona , da si kao neodvisen in samosvoj, pač pa to, da si pripadaš.
aja, heh, tiste tipe k prevzamejo pa ženin priimek, al pa da majo oba, majo pa dedci tko za sisije.
Nia

Jaz in moj fant imava ta problem rešen na nabolj enostaven način – nikoli se nisva in se ne bova poročila. Torej nama tudi priimka ne bo potrebno menjati ali prevzemat. Pa še življenje na koruzi nama povsem ustreza. Ko bodo prišli otroci bodo imeli priimek od obeh in bo vse klapalo. Sicer pa nikjer ne piše, da mora ravno ženska prevzeti priimek od moža, poznam par kjer je mož prevzel ženin priimek, ker je bil njegov “južnjaški” ( po očetu ) in je hotel slovenski priimek zase in za otroke.

Prevzela sem njegov priimek iz numeroloških razlogov, če ne, bi ostala pri obeh.

Jaz sem ohranila svojega, ker 1. ker sem navezana na svoj priimek in nisem vedela, zakaj bi sploh vzela drugega, 2. mi je moj bolj všeč, 3. imam poklic, v katerem sem si z veliko truda naredila “ime”, s katerim se podpisujem, 4. dva priimka se mi zdita komplicirana in nepraktična za podpisovanje. Če že kaj, se mi zdi v redu med ime in priimek vstaviti začetnico njegovega priimka – s tem se ne spremeni kaj dosti …

Še dobro, da imamo toliko možnosti, da si vsak lahko uredi tako, kot mu paše. Nobena ni boljša ali slabša od druge. Jaz bom verjetno svojemu dodala še fantovega (moževega). Zakaj? Ker se to da:)

Jaz se enostavno nisem mogla ločit od mojga priimka, ker mi je všeč, tako, da mi je tudi možek predlagal, naj imam oba, in ker sta oba kratka se ful dobro izzide. Sem pa edina v klapi, ki je storila tak ”preobrat” – s tem mislim dva priimka. Moti me, ker nekateri mislijo, da če se poročiš, moraš nujno prevzet priimek od moža. Važen je odnos med zakoncema ne pa priimek!

Vzela moževega,zadovoljna.

no vidiš:-))))))

LP Esy

Z možem imava dva priimka. On je k svojemu dodal mojega, jaz pa sem k mojemu dodala njegovega. Enakopravno. Zadovoljna oba.
Grozno mi je, da redkokateri moški pred poroko razmišlja o spremembi priimka, za ženske pa je to nekako logično.
Moji otroci bodo imeli oba, če jim ne bo ustrezalo, pa bodo naredili kar bodo pač želeli. Če imaš človeka rad ti njegov priimek res ni prioriteta.

zakaj se spol sploh gres zenit?

Sorry ampak tvoje razmisljanje je cist sebicno in na podlagi osnovno solskega otroka. Ker si navezana na tvoj priimek, tvoj se ti zdi lepsi, …
Halooo? ok, mogoce zaradi poklica, ampak se to v primeru ce si zravnica in stara 50 let ter te sedaj vsi pacienti, sodelavci,… poznajo pod tem priimkom. Upam, da tega ne bere tvoj moz. Moje osebno mnenje je, da s taksnim razmisljanjem tudi veza ne mora biti trdna. Kako smo ze morali rect? V dobrem in slabem? To mislim, da pri tebi definitivno ne bi drzalo.

Pa brez zamere!

Jaz sem vzela možev priimek in se mi zdi, da je najbolje, če imajo vsi v družini istega. Neumno mi je, da ima otrok dva priimka. Zakaj? Ker je moderno? Sama sem imela prej 17 črk v imenu in priimku, samo dve besedi, brez veze. Sem mogla znat skoraj celo abecedo, da sem se podpisala. Ne vem zakaj je treba otroke še s tem obremenjevat, po mamici tako, po atiju pa tako… Z možem sve dala sinčku staro SLOVENSKO ime na TRI črke in ne spakedrajščine. Če bova imela še kakšnega otroka, bo isto dobil slovensko ime na TRI črke. IN EN PRIIMEK. Čisto dovolj.

Ana

PS- Za tiste, ki ne veste, po zakonu človek ne more imeti več kot dva imena in dva priimka, zato so tiste s štirimi ali osmimi malo butaste…

Po moje je (samoumevno) prevzemanje priimka (četudi samo kot dodatka k svojemu) zelo simboličen znak ženske neenakopravnosti, saj za razliko od nekaterih drugih stvari (npr. rojevanje) nikakor ni biološko pogojeno.
Čestitam vsem ženskam, ki razmišljate drugače! Jaz se s tako kokljo, ki bi bila pripravljena brez pomisleka prevzeti moj priimek niti ne bi poročil …

Hej, piko! Potem bi bil tudi ti pripravljen prevzeti ženin priimek, če te prav razumem?

Nisem rekla, da sem navezana na svoj priimek, pač pa na družino, ki mi jo ta priimek predstavlja. Na njo pa sem res navezana in ponosna. Možev priimek pa mi predstavlja njegovo družino (s katero se bolj slabo razumeva) pod njegovim imenom pa vidim njega. Torej ime=oseba, priimek=družina.

Seveda, brez zamere, fino, da smo različni, kot so že pred mano napisali!

lp,
Simona

Ja, ampak bo ta omejitev (dve imeni, dva priimka) veljala samo do vstopa v EU, potem bodo morali sprostiti to omejitev. Po teh pravilih namreč ne moreš poimenovati otroka z npr. nizozemskim očetom (recimo, če se ta piše Van den Brock) -sem slišala za točno tak primer, kjer se ni dalo zmeniti na UE, pa so mamo potolažili, da po vstopu v EU tega več ne bo.

Nekdo je tukaj zaplankan: ali mama ali pa delavka na UE. Mami ne gre zameriti, uslužbenki pa prav gotovo! Vsakdo, ki je opravil OŠ in prebral vsaj kakšno knjigo ve, da imajo nekateri severnjaški priimki to posebnost, da vsebujejo nekakšne zloge oz. po neše – pridevnike. Priimek kot je omenjeni Van den Brock, ali van Beethoven ali De Costa ipd. je EN SAM priimek!!!! In ne dva ali trije, četudi se piše s presledkom!!!

Maksi

To jim je tudi ta mama poskusila dopovedati (da Van den Brock v bistvu pomeni samo “od Brockovih”) in da to ni več priimkov, pa se niso pustili. Predlog 1 je bil, naj Van prilepi k imenu : bo sin potem imel ime Miha Van, priimek pa Den Brock. Zanimivi bi potem bil v abecednih seznamih: Den Brock Miha Van ali kaj……
Predlog 2 je bil, naj priimek napiše skupaj Vandenbrock ali pa Van Den Brock. Pa si ni pustila dopovedati, da je to isto…
In končni rezultat: sin je postal Miha Novak (njen priimek) – po principu pametnejši odneha.