prevzemanje moževega priimka
Zdravo,
Zanima me, kako ste se ali se boste odločile v zvezi z (ne)prevzemanjem moževega priimko ob poroki. In seveda, zakaj.
Sama se še odločam med tem, da priimka sploh ne bi spremenila ali pa, da bi imela oba, vendar bi večinoma uporabljala samo svojega. Razlog za to tiči v tem, da bi zelo rada obdržala svoj priimek, saj sem ponosna na svojo družino. Priimek mi namreč pomeni družino, ne pa posameznika (v tem primeru fanta). S fantovimi starši se namreč ne razumemo preveč dobro in zato bi se malo butasto počutila z njihovim priimkom….
lp,
Simona
V bistvu sem se odločila, da vas malo o tem povprašam, ker smo se zadnjič pogovarjali v družbi o tem in sem pač povedala, da se bom po poroki verjetno še naprej pisala tako kot zdaj. Pa sem od prijateljice dobila cel plaz očitkov, češ da sem domišljavka (to delajo slavni igralci in pevci), karieristka (ker je eden od mojih razlogov ta, da imam dekliški priimek na diplomi), da ne spoštujem fanta in podobno.
Edino, kar se mi pri ohranjenju dekliškega priimka zdi malo čudno je to, da se potem otroci pišejo drugače kot mama? Kaj mislite o tem?
Tud js se ne morem ločit od svojega priimka, pa sem se odločla, da bom vzela še njegovga. Pri podpisu je pa itak tako, da lahk potem uporabljaš al enga al oba, seveda ne pri uradnih dokumentih.
Js delam vse stvari po občutku, ki me nikoli ne pusti na cedilu in verjamem, da me tudi tokrat ne bo.
Pomembno je, da se ti odločiš, kot se tebi zdi ok.
Jaz sem pa prevzela možev priimek. Ne razmišljam o tem, da sem sedaj kaj manj jaz.
Moja družina pa je mož in dva otroka. Družine, kjer sem odraščala, kot take ni več. Imam starša in dva brata, ki sta si ustvarila svoji družini. (zelo dobro se razumemo z vsemi- da ne bo napačnih predstav).
Lahko bi se pisali tudi tako, kot sem se pisala jaz in ne mož, vendar o tem sploh nisem razmišljala. Zdi pa se mi prav, da se moja družina piše enako.
>Če bodo kakšne težave, vprašaj, če bi želel mogoče on tvojega…
Hec je, da je moj fant kar sam od sebe rekel, da bi lahko imela oba dva priimka. To, da bi on imel dva priimka se mi zdi že malo preveč kompliciranja, kakor se bo odločil…
Sem pa kar veselo presenečena nad vašimi odgovori, nisem pričakovala, da vas tako veliko razmišlja podobno kot jaz.
Ja, res je, da so ti priimki ostanek iz preteklosti, ko je ženska najprej pripadala očetu, potem pa možu in s priimki se je to simbolično izražalo. Danes je to čisto drugače. To, da ohranita oba svoj priimek pa lahko simbolizira to, da sva partnerja, nihče ni odvisen od drugega, o vsem se dogovoriva, nihče ni podrejen, se spoštujeva,…
Hvala za mnenja!
Simona
Samo vprašanje za tiste ki imate svoj priimek, mož svojega, otroci pa oba:
Kaj pa če bodo otroci nadaljevali tradicijo…bodo po poroki imeli ŠTIRI priimke?
No, pa ne mislite, da vas napadam – prvič sem prevzela možev priimek, po ločitvi takoj nazaj dekliškega, zdaj pa resno razmišljam da bi obdržala tega in dodala njegovega…toda ne vem.
Sorry, mal sem se zatipkala, moralo bi pisat “meni se zdi to kul”.
In ja, vsec mi je, da se priimki tako ohranjajo se dve generaciji naprej, ne pa da izginejo, ko se zenske porocijo. Mimogrede, v Spaniji in na Portugalskem ne zenske ne moski ne spremenijo priimka pri poroki, temvec obdrzijo vse svoje priimke skozi celo zivljenje.
MOja izkušnja je taka, da je meni moj prvi mož zelo zameril, da sem obdržala tudi svoj priimek in ker sem bila znana pod svojim priiimkom, sem pretežno uporabljala svojega. Ni mu bilo prav…. danes razmišljam o tem tako, da sem bila najbrž že v začetku nekoli zadržana do te veze in da nekako nisem hotela vstopiti v njegov svet polno.
Danes razmišljam drugače…. mi je čisto vseeno pod katerim priimkom bova živela… z mojim novim partnerjem. Zmešnjava bo v vsakem primeru. Zdaj imam še oba od prej, otroci imajo od bivšega moža…. kaj pa naj zdaj…. imam vse tri….. totalno nepraktično…. odločila se bom na koncu najbrž kar za enega…. od zdajšnjega partnerja…
Forum je zaprt za komentiranje.