Preveliki pritiski v službi

Ne zmorem več takega pritiska v službi, saj se mi je pojavila nespečnost. Pol leta sem šele zaposlena v podjetju, nadomestila sem eno, ki je bila 20 let tu, vendar je zaradi prevelikega obsega del odšla. Pri meni je bilo na začetku zelo hudo vendar se je potem malo uneslo, potem pa je še vodja dala odpoved, čez noč odšla in zdaj sem sama za vse, že nekaj mesecev, opravljam svoje delo in še njeno, veliko podjetje in enostavno ne zmorem vsega, so pa tudi specifike. Problem je v tem, da so mi za silo dali pomoč, ki pa je prišla preko vez in ne pozna niti osnov, vse jo učim. Nova nadomestitev pride čez en mesec, vendar ne vem kako bom zdržala do takrat in tudi če bo sploh kaj boljše. So pa veliki pritiski s strani zaposlenih, namreč je zelo neurejeno podjetje, in se zavedam da je problem v meni, ker ne zmorem reči NE ali pa stvari pustiti nenarejene (posledično se s tem oškoduje podjetje, ker je tako delo). Doma mi svetujejo naj grem na bolniško, vendar si mislim, da je to začetek konca, hkrati pa trpim in se izčrpavam. Sploh ne vem kako naj se s tem soočim? Ali imate kakšen nasvet?

Bolniška. Jebes podjetje. Prvo je tvoje zdravje.

Sama pri sebi moras narediti red in se drzat discipline.
Zaposlena si za 8 ur, vmes pol ure malice.
Torej delas efektivno 4 ure, gres za pol ure na malico in potem se efektivno 3.5 ure, ugasnes komp in gres domov.

Ko tako delas, ves, da si dal vse od sebe, naredil kolikor si lahko in to je to,nimas slabe vesti in vsakemu lahko pogledas v oci in v obraz poves, da ti si svoje delo opravila.
Ce ima kdo probleme s tem, naj placa nadure in to vsaj 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} vec od urne postavke za regularni delovni cas.

Glede na napisano si klasični brezhrbteničar. Sanjska kategorija ljudi za delodajalce, zelo priljubljeni med sodelavci, saj bo naredil vse kar mu daš. En taki sedi zraven mene v pisarni. On vsak mesec več 10 nadur, jaz grem vedno točno na uro domov, pa delava isto 🙂

Kaj je za naredit? Ja jasno da odpoved. Kaka bolniška? Misliš da bo kaj bolje ko prideš nazaj? Aja pa en namig: neorganizirana firma se praviloma nikoli ne spremeni v organizirano, slaba firma se nikoli ne spremeni v dobro.
Kar za tebe pomeni da se stanje ne bo spremenilo. V takih situacijah tudi nova pomoč ponavadi hitro spoka, razen če je kaki obupanec iz fdv ki je 5 let iskal službo

Ja se strinjam, samo pa tudi vem, da je to moja 3.služba v treh letih in da nikjer ni bilo bistveno boljše,sem dala že tudi odpovedi in vse, pa nisem prišla na boljše :/

Potem spremeni nekaj pri tebi, ker vidiš, da prideš z odpovedjo samo z dežja pod kap. Postavi jasne meje in naredi, kolikor zmoreš v osmih urah dnevno. Imaš, odkar ni vodje pa delaš še njeno, pooblastila za delegiranje vsaj? Pa njeno plačo?

Ne, nič od tega, se pa obnašajo in pričakujejo da bom odločitve sprejemala in tudi jih za določene stvari, da delo teče. Ja saj zato pa sprašujem za nasvet, ker bi rada kaj pri sebi spremenila pa ne vem kako, hkrati pa ne skos daje slaba vest ko se kdaj zase postavim.

Ne, nič od tega, se pa obnašajo in pričakujejo da bom odločitve sprejemala in tudi jih za določene stvari, da delo teče. Ja saj zato pa sprašujem za nasvet, ker bi rada kaj pri sebi spremenila pa ne vem kako, hkrati pa ne skos daje slaba vest ko se kdaj zase postavim.
[/quote]

Itak.
Ker si neurejena, nimas nobenega reda in zato tudi ne zaupas sama sebi, vedno imas obcutek, da nisi naredila dovolj in dovolj dobro.
Ko postavis sebi red in se ga drzis, so pravila jasna in ves, da si naredila vse potem tudi zaupas sebi in nimas slabe vesti.

Pa menda imaš nadrejene? Lastnika podjetja? Direktorja? Kogarkoli odgovornega?
Prva pot do njega (nje) , sestanek, pojasnilo da se na ta način dela podjetju škoda, da potrebuješ pomoč, za tisti mesec ko čakaš, naj pa nadrejeni vskočijo, delo pač MORA biti narejeno in en sam človek NI DOVOLJ. In če zboliš? Bo šla firma cugrunt al kako?
Ne jamrat, samo dejstva. Obseg dela je za tri ljudi, torej naj zagotovijo tri ljudi.

Resen pogovor z nadrejenim glede organizacije dela. On je nesposoben, če ne zna organizirati delo tako, da ljudje normalno dihajo, ko delajo. Če ne gre, poskrbi zase, pojdi na bolniško. Ker verjemi, nihče te ne bo pohvalil kako dobro si delala in koliko si prispevala k podjetju, če boš zbolela (prej te bodo kritizirali) in če ne drugega sigurno izgorevaš (kaj pa to prinese za sabo, so pa druge, zelo resne stvari). Danes je večina ljudi preveč ponižno pohlevnih, zato zahtevaj ustrezno pomoč, od novih sodelavk pa tudi pričakuj, da čimveč naredijo samostojno.

Točno to, če imaš smolo in nabašeš na sama zanič podjetja, začni pri sebi. Čeprav si že pozna. Zdaj si že vsem pokalaza da si kimač, ki samo kima in vse naredi. Ampak mogoče pa ni prepozno. Postavi se za sebe in šefu razloži in mu malo osveži spomin za kaj in koliko si plačana in da njegova nesposobnost ne more pristat na tvojih plečih.

Zelo pomaga, da se vržeš v fuckoff modus. To pomeni boli te batina za vse, delaš to za kar si plačana in to delaš dobro. Verjemi da to super deluje, jaz tako funkcioniram že precej let.
Se ne sekiraš za probleme podjetja, za katere ti nisi kriva.
Jaz sem pripadnik mlajše generacije. Pripadnost, požrtvovalnost? Kaj je to? Mi delamo to za kar smo plačani in pika. En direktor mi je začel enkrat pridigat o požrtvovalnosti. Debato sva hitro zaključila ko sem mu objasnil da je razmerje med delodajalcem in delojemalcem vzajemni odnos in da jaz tudi pričakujem od njega da se kdaj pa kdaj v obliki par 100€ na mojem računu on požrtvuje za mene.

V glavnem, v tvoji glavi jih pošlji v lulek, delaj to za kar si plačana. Verjemi da še nobenega niso odpustili zato, ker dela to za kar je plačan.

Aja pa še ena misel, ki mi jo je osebno zaupal moj bivši šef, mogoče se najdeš v njej: vprežnega konja še bolj naložiš 😉

najavi se pri narejenem, lastniku … na krizni sestanek in jasno povej, da imaš preveč dela in, da izgorevaš, ter boš šla na bolniško.
Sicer že zamujaš … pa vseeno
Naj ga porazdeli med druge zaposlene

Ja imam, tuje lastnike, vse vejo, imela sestanek in so mi dali “pomoč” ki jo omenjam, se sprašujem kaj bo če zbolim ali zginem, panika, ker ful računajo na vsakega da je 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, zato so odšle že 2 vodje v enem letu ipd. Obseg je vsaj za 3 zaposlene vendar ne dovolijo zaposlovanja, odločitev lastnikov. Ko sem sprejela to službo nisem bila seznanjena s temi dejstvi, pa da ni informacijsko nič podprto.

Začni iskat drugo službo. Časi so ugodni za menjavo službe, za svoje zdravje kjer imaš vpliv si sama odgovorna.

Izkoristi (če ne znaš izkoristit, pa pojdi). Izkoristi za svojo plačo, svoj položaj, svoje pogoje, možnost zmišljevanja, kako boš kdaj delala, kak dan od doma, dogovor glede drugih stvari, da ne rabiš dopusta jemat, uresničitev kakšne svoje ideje, občutek, da si cenjena in potrebna (mislim samo to ni dovolj, ni pa slabo). itd. Ziher maš lahko kaj od tega. Mogoče se lahko tudi dogovoriš, da kakšna rutinska opravila preložiš na koga drugega, ti pa delaš, kar drugi ne morejo, skratka izboljšaš svoj status. Če pa res ne znaš izkoristiti in delaš VEČ za NIČ VEČ, pa resno pojdi. Ampak še enkrat ponavljam – meni je fajn, če me rabijo, ne pa da je vseeno, a sem tam ali me ni.

Ja imam, tuje lastnike, vse vejo, imela sestanek in so mi dali “pomoč” ki jo omenjam, se sprašujem kaj bo če zbolim ali zginem, panika, ker ful računajo na vsakega da je 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, zato so odšle že 2 vodje v enem letu ipd. Obseg je vsaj za 3 zaposlene vendar ne dovolijo zaposlovanja, odločitev lastnikov. Ko sem sprejela to službo nisem bila seznanjena s temi dejstvi, pa da ni informacijsko nič podprto.
[/quote]

Oh kako poznano, ne vem če nisi slučajno v moji bivši firmi.
Ti povem zakaj ni novih zaposlitev? Iz čiste ekonomske računice: ker imajo tebe in tebi podobne, ki to vseeno nekak zmorete, torej zakaj bi zaposlovali nove?

Ja imam, tuje lastnike, vse vejo, imela sestanek in so mi dali “pomoč” ki jo omenjam, se sprašujem kaj bo če zbolim ali zginem, panika, ker ful računajo na vsakega da je 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, zato so odšle že 2 vodje v enem letu ipd. Obseg je vsaj za 3 zaposlene vendar ne dovolijo zaposlovanja, odločitev lastnikov. Ko sem sprejela to službo nisem bila seznanjena s temi dejstvi, pa da ni informacijsko nič podprto.
[/quote]

Ja lej oni pač računajo, da se ti pretrgaš. Izcuzajo, kar se izcuzati da, če se pustiš.
Lepo tedenska poročila: delo opravljeno, delo ki NI MOGLO biti opravljeno , ker nima kdo narediti, pa kratek povzetek škode za podjetje. Pa se bodo zganili.
Dikler pa vse narediš, se jim pa ni treba, a ne?

Točno to, če imaš smolo in nabašeš na sama zanič podjetja, začni pri sebi. Čeprav si že pozna. Zdaj si že vsem pokalaza da si kimač, ki samo kima in vse naredi. Ampak mogoče pa ni prepozno. Postavi se za sebe in šefu razloži in mu malo osveži spomin za kaj in koliko si plačana in da njegova nesposobnost ne more pristat na tvojih plečih.

Zelo pomaga, da se vržeš v fuckoff modus. To pomeni boli te batina za vse, delaš to za kar si plačana in to delaš dobro. Verjemi da to super deluje, jaz tako funkcioniram že precej let.
Se ne sekiraš za probleme podjetja, za katere ti nisi kriva.
Jaz sem pripadnik mlajše generacije. Pripadnost, požrtvovalnost? Kaj je to? Mi delamo to za kar smo plačani in pika. En direktor mi je začel enkrat pridigat o požrtvovalnosti. Debato sva hitro zaključila ko sem mu objasnil da je razmerje med delodajalcem in delojemalcem vzajemni odnos in da jaz tudi pričakujem od njega da se kdaj pa kdaj v obliki par 100€ na mojem računu on požrtvuje za mene.

V glavnem, v tvoji glavi jih pošlji v lulek, delaj to za kar si plačana. Verjemi da še nobenega niso odpustili zato, ker dela to za kar je plačan.

Aja pa še ena misel, ki mi jo je osebno zaupal moj bivši šef, mogoče se najdeš v njej: vprežnega konja še bolj naložiš 😉
[/quote]

O tem pristopu me zanima kaj več, ker bi se tega rada naučila. Me pa zanima na primeru kako bi to zgledalo: vodja gre stran in ti začne predajati delo, poveš, da tega prevzel ne boš, skličeš sestanek z direktorjem in ti dajo “pomoč”, ki ni uporabna. To tudi poveš, vendar se začnejo pritiski od sodelavcev, ker če tega ne želiš naredit (“pomoč” pa nima pooblastil, ki traja nekaj časa da jih pridobiš), ker tudi oni ne morejo naprej delati. Tukaj se meni zatakne, ker potem se hodijo nad mene sodelavci jezit, čeprav ni moje delo, vendar jih ne zanima.

Tako mi je tudi mož svetoval, vendar to se moram posebej usesti z direktorjem in se spogajati, vendar moram najprej vedeti kaj bi rada (plačilo mi dolgoročno ne bo pomagalo, če ne bom imela nič od življenja popoldne). Res sem 3/4 stvari prevzela od vodje, brez ene ugodnosti oz za isto plačo, ostalo 1/4 pa sem uspela predati tej, ki mi pomaga, samo pač mi to veliko časa vzame da ji vse 2x razložim.

O tem pristopu me zanima kaj več, ker bi se tega rada naučila. Me pa zanima na primeru kako bi to zgledalo: vodja gre stran in ti začne predajati delo, poveš, da tega prevzel ne boš, skličeš sestanek z direktorjem in ti dajo “pomoč”, ki ni uporabna. To tudi poveš, vendar se začnejo pritiski od sodelavcev, ker če tega ne želiš naredit (“pomoč” pa nima pooblastil, ki traja nekaj časa da jih pridobiš), ker tudi oni ne morejo naprej delati. Tukaj se meni zatakne, ker potem se hodijo nad mene sodelavci jezit, čeprav ni moje delo, vendar jih ne zanima.
[/quote]

Sodelavce napotiš do nadrejenih, kaj pa. Oni so namreč odgovorni za potek dela, ne ti.

Uči se od tvoj sodelavcev, njih ne zanima če ti zmoreš ali ne, se ne sekirajo za tebe. Zakaj se potem ti sekiraš? Mogoče tudi njim malo objasni za kakšen obseg si ti tam, ker očitno si jih navadila na to, da si vreča brez dna, ki je tiho

Povem ti moje izkusnje:
delala kot nora, nihce mi ni rekel niti hvala. Meni je bilo samoumevno, da ne zamujam rokov, da je vse narejeno. Obseg dela se je konstantno poveceval.
Ceprav sem sefu govorila, pisala maile… nibenega odziva. Saj zakaj bi pa bil? – Saj je bili vse narejeno in ni bili nobenega problema. Na ravni EU smo bili najboljsi.

Pa pride nova sefica, popolnoma spremeni sistem dela, kar pomeni: danes delamo 4, popolba zmesnjava, polno zaostankov, najslabsi v EU.
Poleg tega pa sem pregorela. Sem na daljsi bolniski odsotnosti, moje telo je popolnoma izmuceno in se ne poberem…

Swdaj mi je cisto vseeno kaj se dogaja v sluzbi. Ampak ali je bilo treba, da se mi je to zgodilo? Ne, ne bi bilo treba, ce bi me prej srecala pamet.
Upam, da cim prej najdem drugo sluzbo, ker tu ne vidim vec niti najmanjse motivacije.
Gre pa za drzavno upravo.

Odličen nasvet. Tako se dela kariera in se pogaja za plačilo.
Tista, ki jo mentoriraš, pa naj si piše in naj se trudi. Postavi si avtoriteto in zlezi višje.
Nekaj popoldnevov boš pač žrtvovala, bo pa čez nekaj mesecev boljše v vseh pogledih.

Sama pri sebi moras narediti red in se drzat discipline.
Zaposlena si za 8 ur, vmes pol ure malice.
Torej delas efektivno 4 ure, gres za pol ure na malico in potem se efektivno 3.5 ure, ugasnes komp in gres domov.

Ko tako delas, ves, da si dal vse od sebe, naredil kolikor si lahko in to je to,nimas slabe vesti in vsakemu lahko pogledas v oci in v obraz poves, da ti si svoje delo opravila.
Ce ima kdo probleme s tem, naj placa nadure in to vsaj 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} vec od urne postavke za regularni delovni cas.
[/quote]

Avtorica, tale zapis, ki ga citiram, je odličen. Avtor/ica ti je napisal točno to, česar se drži in to striktno. Vmes pa išči drugo službo.
Ti si za firmo zanimiva dokler boš garala, potem te bodo odvrgli kot cunjo, če boš recimo bolna. To imej v mislih, ko boš hotela biti požrtvovalna.

Odličen nasvet. Tako se dela kariera in se pogaja za plačilo.
Tista, ki jo mentoriraš, pa naj si piše in naj se trudi. Postavi si avtoriteto in zlezi višje.
Nekaj popoldnevov boš pač žrtvovala, bo pa čez nekaj mesecev boljše v vseh pogledih.
[/quote]

Se strinjam glede nasveta in ga imam v mislih za pogajanja, tako za plačo kot druge ugodnosti, vendar kariere si ne želim, ker vem kaj to pomeni, to naj dela kar naslednja vodja (če bo ostala dlje kot par mesecev, ker so še vse odšle), trenutno sem tako utrujena (pa sem prvi teden po dopustu), da ne vidim kako bom zdržala in zato iščem rešitve, zelo močno razmišljam tudi o odpovedi, vendar bom s tem naredila sebi škodo, ker bom nosila stroške za nekaj kar so mi drugi povzročili. Dolgoročno bi samo rada nek krog samostojnega dela, ker vem da sem to zmožna, imam pa težave se znajti v kaosu in učinkovito postavljati meje.