Preveč me razvaja

Imela sem fanta ki ki je kupoval darila, pa me je to motilo. Ni mi to nič pomenilo, hkrati sem se počutila nelagodno. Potem sem spoznala fanta s katerim sva začela graditi hišo, zelo sva varčevala, drug drugemu nisva nič kupila, ampak je bilo to to. Meni več pomeni da gre moj v mrazu z menoj in psom na sprehod, čeprav se mu ne da iti, ampak gre zaradi mene.

Kje je problem? Rečeš NE. Očitno imaš z razlogom občutek, da si mu nekaj dolžna … Poveš mu, da naj neha kupovat da nisi takšna kot druge.

Daj mu fokat, pa te bo namesto vesti pekla tazadnja.

Podobno kot lezbijke, ki se v seksu počutijo “premagane”. Zaradi tega tvojega profeminističnega razmišljanja drviš proti prepadu. Raje mu ga bolj pogosto spusi za nagrado kot da ves cas nergas.

Sebe vidiš čez to kaj lahko finančno prispevaš. Kar je največja groza teh časov. Da se ljudje ne počutite vredni če nimate polnih denarnic. Ker vse samo čez denar gledate. Za zjokat.Obenem pa tulite da niste materialisti. Ampak vse pa čez denar gledate.

Preberi si knjigo pet jezikov ljubezni. Ljudje različno izkazujemo ljubezen in tudi različno rabimo da nam jo nekdo izkazuje. Nekaterim veliko pomeni da so skupaj, na sprehodih ipd., nekaterim besede, nekaterim dejanja, nekaterim darila….on očitno svojo ljubezen izkazuje z darili. Glede na to da sta par bi bilo pametno da oba vesta kako drug drugega razveselit. Torej ugotovi kako on sprejema ljubezen. In nauči se sprejemati njegovo. Tvoja vrednost ni v tem koliko prispevaš. Btw nikoli, v nobeni vezi ne gre vse na 50/50. Nikoli. Ker je to nemogoče. Ne na finančnem delu, ne na čustvenem, ne na fizičnem…to ni realno življenje. Enkrat gre enemu boljše in oba zato boljše živita, enkrat drugemu, en da n je en bolj utrujen in manj naredi, pa drugi več, en dan je en boljše volje in partnerju polepša dan, drugi dan mogoče ni tako dobre  volje…50/50 se gredo lahko cimri. In preračunavajo in si vračajo če so par evrov čez in delajo kljukice kdo je kaj naredil da ne bo slučajno kdo več ali manj. To ni partnerstvo. Partnerji delujejo kot tim. In ne štejejo pik koliko je eden koliko drugi in si izstavljajo računov. Velja za vsa področja življenja, ne samo finance.

Se strinjam, da nikoli ni 50:50. Pogrešam pa danes to, finančno neobremenjenost. Takoj slaba vest, občutek manjvrednosti, itd.

Ko sem spoznala sedanjega partnerja sem bila študentka, brez prihodkov. On pa je imel za tiste čase res visoko plačo (recimo sedaj 3x povprečna). Pa tega nisem vedela, ker me ni zanimalo – mi je povedal šele kasneje čez leta, ko sva že živela skupaj. Je pa vedno on dajal za kavo, kosilo. Vedno je peljal on. Nosil me je po rokah, kupoval tudi zlat nakit, ker mi je takrat to res veliko pomenilo. Sedaj je 20 let od tega. Še vedno sva skupaj, imava družino. Družinski badget je skupen, s plačo sem ga v teh letih dohitela in prehitela. Prioritete so se spremenile, danes mi več pomenijo druge stvari – predvsem to da se lahko nanj zanesem, da mi je najboljši prijatelj, partner,… varčuje se za otroke..

In če se vrnem nazaj – takrat sem večkrat slišala, da sem kešp***, da sem z njim zaradi denarja. Če bi to poslušala in šla iz te veze (ali bi to naredil on), danes ne bi imela tega kar imava. On pa pravi, da bi mi dal vse in še svet, če bi hotela, še danes. Pa sva oba zadovoljna z malenkostmi.