Predlog za srecanje – odrasli

Hej!

ElaS, kobariske struklje sem prvic videla lani, ko je bila na TV reportaza s “Strukljade”.
S pomocjo tukaj sodekujocih sem dobila recept in jih sama do sedaj dvakrat naredila.Kako so mi uspeli? Mislim, da kar v redu;samo delo mi je slo pocasi od rok in v domaci kuhinji, ko si sam, je nekoliko vse lazje. Na srecanju se jih ne bi upala delati.
Ce bi se katera odlocila, da bi – seveda s pomocjo in pogumom skupine -prevzela to nalogo, naj se javi.Toplo sprejeto. Saj smo tudi potico prvic skupaj zavijale na starinski nacin:)))

Katra, seveda lahko pride vsaka, tudi manj vesca kuharica!
Dela je “dovelj” za vse: sekljanje petersilja, pomivanje posode….

Zdaj pa ” grozno resno”. Prosim se za kak konkreten predlog. Ker domac kruh bo, rabimo verjetno se kaksen dober namaz in se kaj podobnega.

Primoz se ni se nic oglasil.Ponavadi on rece, kaj naj udeleznci prinesejo s sabo in doda se zadnje napotke za piko na i.

Moj predlog je ze obelodanjen. Nic eksoticnega, prefinjenega – samo istrskega, domacega.

Srcno rada bi se kak predlog s kaksnega drugega konca Slovenije. Uresnicljive ideje na plan!!! Se splaca preizkusiti Miele stedilnike in pecice!!

Za vse tiste, ki se niste bile na srecanju: Kraj dogodka

Trzin – predtsavnistvo Miele center. Ure se ni Primoz objavil. Do sedaj je bilo od treh dalje. Sicer mi je malo zal, da ni to petek, ko naslednji dan ni sluzbe, sole, vrtca…Ima pa verjetno Primoz razlog za cetrtek!

Kot vedno, sem malo zaskrbljena, kako bo; trema je korestna, pravijo:)
Rada bi pa vedela za stevilo in kaj se bo ” za jesti”.

Mislim, da bi bilo dobro, da se ponovno pofockamo vsi, ki bomo res prisli in kaj bomo prinesli ( tisto, kar mu najbolj uspe in s cimer ima najvec veselja),
oziroma, kaj kdo rabi za izvedbo na licu mesta, da bo Primoz lahko preskrbel. In k temu postu nobenih nepotrebnih komentarjev,prosim, da bo stevilo jasno razvidno.

Nikogar ne silimo, prisrcno ste pa vabljeni. Je zelo domace in preprosto:)
Nobena visoka sola kuhanja.

( Uff, sem bila “uciteljska”, kar ni v mojem stilu;toda vcasih mora biti tudi tako:)))

Lep nasmejan dan Babi

Jaz bi zelo rada prišla, prvič, vendar lahko pridem šele ob petih, ker delam do štirih v Ljubljani, nato pa še po pikico v Kamnik. Kje točno je ta Miele center in ali lahko prideva za prvič brez skuhane, spečene jedi, pa bom bolj pomagala pri opravilih?

Lp, Nataša

Tudi jaz sem malce iskala po starejših sporočilih,kje naj bi bil ta center in našla tole…mi je že malce bolj jasno.Sicer bodo pa punce,ki so že bile povedale…

Občasnole gostujem na kolegičinem računalniku, tako da le bolj na hitro preletim poste.Danes sem malo bolj natančno prebirala predvsem te poste okrog srečanja. Kaj bi rekla-vedno sta dve plati medalje. Po svoje ima sigurno vsak prav.Sama še nisem bila na srečanjih. Otroci me ne bi motili /doma imam dva na pol odrasla/.Če pa bi imela dojenčka,pa verjetno ne bi šla z njim. Mogoče bi prišla le pogledat. Tudi mame smo zelo različne,kajne? Na srečanju vam želim veliko veselja pri kuhi in pri zabavi!
LP Marja

Ne morem verjeti, kaj si nekatere predstavljate, da se dogaja na srečanju. Tako prisrčni otročički, tako tisti ta najmanjši kot večji. Nobenega sitnarjenja, ko pokušavamo kuhane dobrote, so pri mizi mamice z njimi, jim pomagajo jesti, nobenega, res nobenega packanja. Imajo tudi svoj prostor, kjer se igrajo. Otročički pravzaprav popestrijo naša srečanja, dajo dušo “naši domači kuhinji”.

lp lojzka

Mmmm… Se sliši odlično :))).

Za naslednje srečanje (če prideva oba) se prostovoljno javima za doma pečene tortilje polnjene z mesom ali za vegetarijance. Zdaj, ko sva že “zverziran tortilja-tim” in s pomočjo pridnih rok bi z malo stroški nasitili kar nekaj lačnih ust :)).

Lp, mishika

Mishika, mi lahko napišeš postopek priprave – kako narediš tortilje in kaj daš v nadev? Proooosim! 🙂

Se opravičujem ker sem prosila za recept pod tole temo za srečanje, ampak zdaj je bila ravno prilika;)
Na srečanje pa me žal ne bo, ker imam v začetku tedna kolokvij in ga hočem pisat zelo dobro, tako da…..me ne bo 🙁

Joj, Zala!

Vso sreco na kolokviju:)))
Vracam se v case, ko sem v mislih spremljala hcerkine kolokvije in tiscala pesti.

Te pa bomo pogresali. Se ne bi dalo ukrasti dve urici? Malo bi se sprostila…pomisli!

Mishika, tele tortilje bi pa rada pokusila:)))

Lep pozdrav z obale Babi

Nič lažjega. Da si poenostavim delo, jih pripravimiz navadne moke. Kar se količin tiče – ne me vprašat, ker dobesedno vsipam v multipraktik vse sestavine in bzzz bzzz pa je narejeno :)). Torej: testo je iz moke, vode, olja in pecilnega praška (malo soljeno). V bistvu je zelo podobno testu za pizzo, ampak je pač brez kvasa. Pripravljeno testo, ki se ne lepi in je ravno dovolj mehko, pustiš malo počivati (jaz si pripravim kupčke velikosti nekje dveh orehov) ter ga potem res res na tanko razvaljaš (debelina palačinke).

Tortilje pečem na vroči teflonski ponvi (v isti kot palačinke) brez olja (se ne primejo). Pečene so zelo hitro!! In kako vidiš, da je tortilja pečena? Stran, ki jo prvo obrneš na ponev se odlepi od površine (kot palačinka) – takrat obrni in par sekund na drugi strani in to je to. Tortilja mora biti še rahlo mehka in zelo blede barve. Jaz jih zlagam na krožnik in jih pokrijem s folijo, da ostanejo lepo tople in se ne izsušijo.

Nadev pripravim in dveh delov: zelenjavni in mesni (piščančji “rezanci”) del. Zelenjavni del sestavljata na trake narezana čebula in paprika (razlličnih barv) ter včasih še koruza – vse skupaj je začinjeno s curryem (kar precej). Mesni del so samo na hitro popečeni piščančji rezanci, začinjeni z veliko čilija v prahu. Ko voda pri obeh “delih” dovolj povre, ju pomešam skupaj.

Tortilje serviram s salso (sem jo enkrat celo doma delala) in smetano.

Ni noben kunšt vse skupaj – dvakrat poskusiš, potem pa jih spečeš po 50 naenkrat (in vse poješ, hehehe).

Lp, mishika

P.S.: Vso srečo (pa znanje!) pri kolokviju :)).

Babi, ob naslednjem srečanju jih bova res pripravila (če bo srečanje po novem letu), obljubim :))).

Lp, mishika