pravdober na gimnazijo

Bližajo se informativni dnevi za devetošolce, pa me zanima ali se bodo vaši devetošolci oz. ali so se vaši otroci, ki so že v srednješolskem izobraževanju, odločili za gimnazijo, če so bili v OŠ pravdobri.

Ali je res to, s čemer nas pitajo, da so v gimnaziji lahko uspešni samo straight odličnjaki?

to niti slučajno ne drži. Če je otrok sicer brihten in je prav dober zaradi lenobe, lahko gimnazijsko znanje osvoji, če bo postal seveda bolj priden. Veliko je tudi bolj cenenih gimnazij, ki sploh nimajo tako zelo zahtevnega programa. Če pa se uči na polno v oš in je samo prav dober, pa bolje da si izbere kakšno strokovno  šolo, ker bo preveč trpel v gimnaziji.

Ja, v gimnaziji je piflarija. Pravzaprav so vsi izdelali gimnazijo, ne glede na učne navade. Problem nastane pri fakulteti – tam ni več “baby-sitting-a” in če nima samodiscipline pri učenju, tega ne zmore – bo faks pacal tudi 6 let ali več.

Na splošno pa moram povedati, da določene gimnazije dijake dobesedno naučijo učnih navad – ne gre brez tega. Spet je tu faktor kaj otroka zanima (je bolj družboslovec ali naravoslovec) – pravzaprav ni pravila.

V končni fazi se lahko vedno prepiše.

Je tudi odvisno od osnovne šole, koliko so tam učitelji zahtevni.  Če recimo noben ni odličen in so učiteljice  zelo zahtevne, kar ponekod so, je prav dober učenec, ki ima samo petke in štirke čisto nekaj drugega kot prav dober v razredu, kjer je polovica odličnjakov, on ima pa štirke in trojke. To je zelo relativno. Neko merilo je lahko nacionalno preverjanje znanja. To je najboljši pokazatelj. Po mojem je gimnazija ok za prav dobre, ki imajo štirke in petice. Če imajo preveč trojk, sploh v “osnovnih” predmetih kot so matematika, slovenščina, tuji jezik, odsvetujem gimnazijo, ker se bodo problemi s temi predmeti tam samo poglobili.

Ne, gimnazija ni samo za odličnjake. Je pa važno kaj ima otrok kasneje v mislih, kater študij? Če ga recimo za naprej ne zanima nič v zvezi s kemijo ali biologijo lahko vpiše tehnično ali pa ekonomsko gimnazijo. Na teh so tudi praktični predmeti, pa vseeno splošna matura z vsem potrebnim znanjem.

“Pridni”, z učnimi navadami, načeloma v gimnaziji nimajo nobenih težav, samo brihtni, ki jim v OŠ ni bilo treba niti mignit za dobre ocene in nimajo učnih navad, znajo pa imeti težave (ne vsi). Ocene iz OŠ ne povejo, kaj dosti. Lahko prav dober iz OŠ dela z lahkoto gimnazijo, odličnjak pa pristane na dvojkah ali obratno. Sami najbolje poznate svojega otroka.

Pri nas sta bila oba vseh 9 let odlična, sin len za predmete, ki ga niso zanimali, a zelo brihten, šel na srednjo strokovno, ker je vedel, kaj ga zanima, vse letnike naredil z odličnim in prav dobrim uspehom (v gimnaziji bi najbrž trpel), hči, pridna, šla na gimnazijo, vsa leta garala in se učila, da je bila prav dobra. Zdaj oba uspešno delata faks.

Bila skoz odlična v Oš , sedaj tretji letnik gimnazije in je odlična , prav dobra….je pa res kot so napisali ogromno učenja  lidezric….

Ah daj no, v gim nisem bila ravno briljantna, faks sem naredila brez problemov, sem studirala nekaj kar me zanima. Se je pa trrba zavedati, da ce mu ne bo slo v gim bo imel tezavo pri vpisu na fax in mu bodo na voljo “lazje” fakultete ali pac izredni studij(kar pa ne pomeni, da ne more zacveteti ali se v naslednjih letih vpisati redno).

Odsvetujem pravdobremu gimnazijo. To je vse kar bom rekel.

Od kdaj je pa gimnazija tako težka?

Na letnik v kolikor mi je znano, ponavljata mogoče 2 od 30 vpisanih.

Torej je vprašanje samo ali je tako zabit ali pa netekmovalen, da bo v spodnjih 10%

Dajte no, sploh če je fant, naj poskusi z gimnazijo. Če za te štirice ni garal, bo šlo. Fantom se kasneje odpre. Krivica se jim dela z upoštevanjem ocen od sedem do devet. Samo to bom rekla

to krivico starši zelo enostavno popravite, da pač tako kot na hčere pritiskate še na sinove, ne pa da jih pustite kot podivjane živali.

Na žalost osnovna šola ni več to, kar imaš ti (ali jaz) v spominu. Na žalost ne govorimo več samo o zahtevnosti učiteljev, ampak tudi o njihovem dejanskem znanju in  vprašljivem delu. Sama sem namreč doštudirala nek predmet (pustimo podrobnosti, je pa temeljni predmet) na več nivojih in na tem področju tudi delam, sicer ne pedagoško. Meni dela slabo, ko svojim otrokom pregledam snov tega predmeta in nimam druge možnosti, kot da zaviham rokave in doma še enkrat predelam z njimi. Zgodi se celo to, da prinesejo domov test in jaz učiteljici popravljam napake v zastavljenih nalogah, v natisnjenem testu!  Da sem s tem šla že do nje same in do razrednika in opozorila na dejstvo. Da potem ona nalogo oceni vključujoč napako, ki jo je naredila že sama, ko je sestavljala test. Da je ocena potem napakam primerna, saj je bil razplet te naloge z vključeno napako pač nemogoč. Da očitno je čisto vsak dober za podpisat delovno razmerje kot učitelj, čeprav je očitno več kot slabo doštudiral.

In na žalost ni tako pri samo enem predmetu.

In v tem primeru nacionalno preverjanje znanja ni in ne more biti merilo znanja učencev, ampak je lahko pokazatelj dela učiteljev. Nimajo vsi učenci doma dodatne razlage ali možnosti za inštrukcije.

Ker sem dala skozi nekaj otrok v OŠ in so bili na dotični NPZ smešno slabi in to v različnih generacijah enako slabi, je tu verjetno zelo na mestu vprašanje – kaj je narobe.

To bo šlo samo še na slabše. Vedno več učiteljev v šolah NIMA POGOJEV, nima končanega faksa, nima strokovnega izpita, nima znanja, ker tistih s pogoji ni. Pa itak gredo na pedagoško zadnje desetletje in več samo tisti, ki nikamor drugam ne pridejo. Taki, ki so komaj lezli skozi gimnazijo, s parimi popravci vsako leto.

Ker je učiteljski poklic necenjen in slabo plačan, učiteljev kmalu sploh več ne bo. Vaše otroke bodo učile Ukrajinke, Albanke in Bosanke ali pa nekdo, ki nikjer drugje ne najde službe. Do sem ste pa sami pririnili učiteljski poklic, ko se vsak, ki ima 5 min časa vtika v delo učiteljev. A je čudno, da je vedno slabše? Še malo, pa boste najemali inštrukcije masovno, vsaj tisti, katerih otroci naj bi šli na gimnazijo.

Važno je kako predznanje ima en pravdober ima lahko več znanja kot en odličnjak, ki so ga v šoli ujčkali, ker se pač cela vas pozna med sabo z učitelji ali pa, ker prihaja iz šole, ki ima renome in pustijo popravljat ocene v nedogled, da jim ne zruši povprečja. Moja sošolka iz srednje je bla skoz odličnjakinja v oš, prvi letnik je pa izdelala z dobrim uspehom in popravcem iz matematike in ko so nam dali teste pri določenih predmetih kako predznanje imamo iz angleščine in matematike je vse cvek pisala pa je mela baje to pet v oš. Jaz recimo sem mela matematiko tri in angleščino štiri bila skoz pravdobra pa sem oboje pisala štiri in tudi prvi letnik zaključila s pravdobrim uspehom. Se spomnim kako so me zviška gledali kaki odličnjaki češ kaj pa ti pravdobra delaš tukaj no vsi te so končali prvi letnik zadostno ali dobro eni so se prepisali celo na poklicne šole.

Če je zdaj pravdober, bo na gimnaziji rabil inštrukcije. Gimnazija je daleč najtežja srednja šola. Treba se je res učit. Je pa fajn, ker ti da široko znanje in te pripravi za na fax.

Tole pa je šala leta.

no dejstvo je pa tudi, da so si te vedno nove in nove pogoje štrukljevci sami izmišljali, da so si lahko dvigovali plače (tako pač gre v državnem sektorju). včasih so v oš poučevali s končanim učiteljiščem, sedaj bodo pa kmalu rabili doktorate za učenje poštevanke.

Odvisno kateri fax. Medicino, pravo, sociologijo…drugače se pa s to trditvijo ne strinjam povsem, sploh ne za kake tehnične fakse kot je strojništvo, elektro, gradbeništvo ali zdravstveno nego, vzgojiteljsko, celo ne za ekonomijo – tu se mi zdijo strokovne srednje šole bistveno boljša podlaga za take fakultete, ker je poleg strokovnega znanja prisotna še močna podlaga iz prakse, ki jo dijaki pridobivajo vsa 4 leta. Kot vidim pa gre vse v smer, da se bo takim dijakom onemogočilo študij. Meni se to zdi ogromna škoda. Kot sama praviš, piflarija z gimnazije bo šla naprej na take fakse in bomo imeli napiflane strokovnjake na npr elektro, ki pa znajo glih prižgat in ugasnit lučko nad pisalno mizo, štekerja pa še v življenju niso ušraufali v napeljavo.

To pa ne drži, da je gimnazija najtežja jaz se nisem nič učil pa sem bil vedno dober brez popravcev ali inštrukcij, če bi se učil bi bil komot odličen.

Sis

16.02.2023. ob 14:46

Če je zdaj pravdober, bo na gimnaziji rabil inštrukcije. Gimnazija je daleč najtežja srednja šola. Treba se je res učit. Je pa fajn, ker ti da široko znanje in te pripravi za na fax.

To pa ne drži, da je gimnazija najtežja jaz se nisem nič učil pa sem bil vedno dober brez popravcev ali inštrukcij, če bi se učil bi bil komot odličen.

Če se mu za prav dober uspeh ni bilo potrebno učiti, bo šlo tudi v gimnaziji, ampak bo potrebno učenje.

Če pa je prav dober uspeh dosegel z ogromno dela, pa bo gimnazija (pre)težka.

Lažje izdela gimnazijo en, ki se v OŠ ni nič učil in imel štirke, kot en zelo priden, ki je bil odličen z ogromno truda. Odvisno, koliko si brihten, malo pa še je potrebno učenja tudi brihtnim.

Če si želi, naj gre na gimnazijo. Ta leta niso namenjena samo šoli, pomembno je tudi v kakšno družbo bo zašel. V gimnaziji ima po moje več možnosti, da ne v slabo, saj so tam večinoma mladi, ki vedo, kaj si želijo v življenju. To je pa navadno veliko več, kot na tehničnih, kjer je 3/4 razreda tam zato, ker nekam niso uspeli priti. Ne mislim, da je to vedno slabo, je pa treba vedeti, da že zato štartajo z zavoro in iščejo variante, kjer se bodo počutili bolje. Navadno so to izvenšolske aktivnosti in ne učenje.

Oba otroka sta bila na gimnaziji (hci se vedno, sin koncal in studira), prav tako sta bila odlicna v os. Tako ti bom rekla, hci izdeluje gimnazijo zlahka, pa ne samo to, se z drugimi stvarmi se zraven ukvarja, na polno je zaposlena. Sin se je kljub odlicnemu uspehu v os moral velik ucit na gimnaziji (no pa se ni vedno) zato tudi ocene niso bile vedno briljantne :)). On je pac bolj na lahkotno naravnan. Uspeh os ne pomeni nic, to ti hocem povedat. Ce ima moznost vpisa na gimnazijo in si to zeli, zakaj pa ne. Odvisno je od otroka, kako hitro mu gre v glavo in koliko se je pripravljen posvetit ucenju.

Naš ta starejši je bil odličen v OŠ (odločba za nadarjene, za malo zgrešil cojzovo štipendijo), pa ga je v gimnaziji malo zarolalo in je zdelal z dobrim. Ta mlajši pa v OŠ prav dober, z dvojko v slovenščini, pa je naredil gimnazijo s prav dobrim (slovenščina 5, hehe), z višjo stopnjo na maturi angleščine (8 točk). Tako, da nikoli ne veš. Ni za silit in ni za preprečevati, če si otrok želi. Mora pa vedeti, da je učenja res precej več (pa ne toliko piflanja, ampak treba je delat naloge za matematiko, fiziko, kemijo, angleščino…, ker se v gimnaziji tega ne dela veliko pri pouku (ni toliko ponavljanja). Marsikdo, ki je OŠ zdeloval z levo roko, v gimnaziji zarije, preden mu potegne, da je treba tudi doma kaj delati.