Povedati šefu, da imam poln kufer službe?

Spet jaz, ki nisem zadovoljna s sezonsko službo, ker je šef obup,delovne razmere katastrofa.

No v prihodnjem tednu imamo sestanek. Tudi pogovori o tem kdo bo prišel naslednjo sezono spet delat. Ta sezona pa traja še do začetka novembra oz. do konca jesenskih počitnic.

Naj šefu direkt rečem, da niti pod razno ne želim priti in povem vse kaj me moti. Ali naj raje rečem, da mogoče še pridem.

Najraje bi povedala vse, kar mi leži na duši, ampak potem bodo še bolj polena pod noge.

Bi bilo pa zanimivo tudi, da mu govorim, da bom prišla, vse do začetka nove sezone pa takrat odpovem :). Samo tako zlobno se ne morem obnašat.

Praviš, da imaš nemogoče delovno okolje, obupnega šefa, vse narobe, kar te uničuje, ti pa razmišljaš, da v tej situaciji ne bi želela prizadeti šefa.

Ali vedno nastaviš še drugo lice, ko dobiš klofuto na enega? S takšno miselnostjo se ti v življenju obeta še kaj hujšega.

Težava je v tem, da moram še mesec in pol tu delat.

Ima pa take fore: imam v planu prosto pa mi danes reče, da moram jutri priti v službo. Ali pa pridem v službo pa reče, da naj grem domov, da ni dela. ALi pa mi za kazen dodeli kup WCjev za čistiti.

Da pa ne bi rada prizadela šefa? Od kje ti pa to?

Napisala si, da se tako zlobno ne moreš obnašati. Iz tega sklepam, da ne želiš biti “zlobna” do šefa. Mi je pa že sama beseda zloba tu čudna. V čem ti vidiš zlobo? Saj ga verjetno ne misliš zastrupiti ali kaj podobnega?

On je nefer do tebe. Torej bodi še ti nefer do njega. Ta mesec potrpi ali pojdi na bolniško. Bodi tiho, da si ne otežiš življenja, pa tudi smisla itak ne bi imelo. Nakaži mu, da imaš namen še priti, da bo računal nate. Nato mu zadnji hip sporoči, da te ne bo. Pa brez opravičevanje, razlag, ker tega nisi dolžna. Nobenega razloga ni, da bi bila ti fer do njega, če on ni do tebe.

Gre za nekaj drugega. Sem vajena korektno opravljat delo in predvsem sem vajena, da če nekaj obljubim, to tudi storim. Tako, da mi take igre niso blizu, da bi nekomu obljubila, da pridem, par dni prej pa rekla, da me ne bo. Pa vse to samo zato, da bi se maščevala. Nekako mi to ne sede. Mi je mikavno, da bi se maščevala, ampak nekako tega ne morem narediti.

Me pa mika mu v fris povedat, da je služba gnila, da imam poln kufer vsega, kar si namišljajo. Samo hudič je, ker moram potem do kraja zgurat. Pa šef bi mi lahko škodoval pri nadaljnem iskanju službe. Nove službe še nimam. On pa ogromno ljudi pozna.

Ampak res ne vem, če bom lahko tiho, da ne bom vljudno povedala, da me take nepravilnosti pač motijo.

Vsak skrbi zase. Torej je naprej najavljat, da te drugo leto ne bo neumnost, ker ne ves kaksna bo situacija. Ce bos dobila kaj boljsega super, ce ne bo pa morda to moralo bit ok. Cist preprosto. Zakaj si torej delat probleme?

Smiselno se je edin zase potegnit zdaj, da se ne delajo norca iz ljudi, kdaj kdo dela. Ce si lahko privoscis seveda.

Pa želim si videt obraze šefa in spletkarskih sodelavk, ko bi rekla, da ne pridem več. Sveto prepričani so, da moram ves drek požreti. Da ne morem dobiti druge službe. Pa bi tako z užitkom videla njihove ksihte, ko bi zavrnila to službo. To mi je želja :).

Ne, ne grem več nazaj. Prehudo. Se bojim, da ne bom kaj drugega našla, ampak tega ne morem več požreti. Preveč poniževanj. Sem razmišljala, da je vseeno bolje it delat v kako trgovino ali pa kot poštarca. Tole, kar imam sedaj, je prehudo.

Tole norčevanje z delovnim časom pa ne morem nič. Preprosto se dela z ukazi. Se bunim, logično. Ampak pomaga pa ne.

Kot si napisala, v Sloveniji se “vsi” poznamo, ne delaj si problemov.

Če poveš resnico, bo to zdravilno psihično olajšanje zate. Verjetno te po dozi resnice niti pod razno ne bodo več hoteli naslednjič zaposlit, ampak ker praviš, da drugo leto ne bi več hotela delati tu, ni problema.

Uf, mika me. Vsekakor bom povedala vljudno in ne vsega. Itak, da ne bi rekla, da so sodelavke zlobne opravljivke. Niti ne bom rekla, da je šef kreten.

Bi pa povedala, da me moti to z delovnim časom, da me moti, ker ne morem imeti pol ure časa zase, za malico….

Predvsem pa ja, mi je želja, da vidim frise tistih, ki mi kar naprej govorijo kako moram biti srečna, da imam to službo.

Sem se jezila, ker v pol leta nisem dobila niti enega dneva dopusta. Ne, niti enega. Vse bom morala koristiti novembra. In sodelvka ja, da itak imam pogodbo do takrat, da nimam kaj dopusta imet. In glej ga zlomka, par dni po tistem gre ona na dopust za daljši čas. Pa potem še druga sodelavka pa tretja. Samo meni niso dovolili dopusta.

Samo jaz moram delat vse vikende, vse praznike, kar tudi ni zakonito.

Res pa je, da ja, v Slo se vsi poznajo. In bi mi lahko šef škodil.

Kakšno delo je to, da je sezonsko? V gostinstvu? Turizmu!

Kakšne šole pa sicer imaš?

Ja, turizem. Delo z ljudmi za minimalca. Skoraj vse vikende, praznike (podpisat pa moram, da delam od ponedeljka do petka, torej nobenih dodatkov). Dopust šele novembra. Poleti niti en sam dan dopusta.

Izobrazba je težava: družboslovna diploma. Pa mi ne preostalo drugega ali biti brezposelna ali pa vzeti to delo za pol leta.

Sem pa razmislila, da bi raje delala v kaki trgovini, pošto raznašala kot tole. Se pa bojim, da tako starih kot sem jaz, ne marajo za taka dela. Vsekakor iščem kaj boljšega, ampak, če drugega ni, pač vzamem tudi taka dela za minimalca. Kaj čem drugega.

Tema Diplome?

Zanima me, koliko potegne “šef”?

Teme pa raje ne bi. Mi ni do tega, da me kdo spozna. Ni ravno veliko takih moje starosti, ki s tako izobrazbo prakticirajo taka bedna dela. Pa svojci itak ne vedo, da med drugim čistim tudi WCje pa da imam tako zanič plačo. Ja, mladina , po diplomi je eno, če pa si v mojih letih, je pa kar žalost, da te v službi tako ponižujejo.

Pa tule gor sem že večkrat pisala pa bi lahko kdo vse skupaj sestavil.

Tule si dam duška, ker v reali noben ne ve v kakem globokem dreku sem. Eni slutijo, vsega pa nihče ne ve.

čes pametno dvigni guzico in si najt kj bolšga ne pa da pisarš zgodbice za mon. k tk nou živ vč dolg cajta he he

Koliko potegne šef, nimam pojma. Sigurno pa par jurčkov. Glede na stil življenja… pa glede na to, da se odlično znajde, da uniči delavce do kraja.

Mi je pa jasno zakaj mi je zadnjič ena redna obiskovalka, ki večkrat pripelje otroke na ogled, rekla, da vsakič, ko pride, vidi nov obraz, novega zaposlenega. Pa zakaj se govori, da tako težko dobijo delavce. Zdaj mi je to vse jasno.

Kakšna so ta leta, da se počutiš/te tretirajo za tako staro?

Če lepo poveš, kaj te moti ni s tem nič narobe. Ni nujno da bo še več polen kot praviš, mogoče bo celo bolje. Nič novega, da bi ti direktor ali pa šef potem ko poveš, kar te tišči porekla na to, da spoštujeta in cenita to, kar si povedala in da se znaš zavzeti zase. Ne bodi brez “hrbtenice”.

Oprosti. Glede Diplome sem bolj mislil – obvladaš jezike, si bila taka smer?

Skoraj 45. Jaz se nimam za staro, se imam za mlado :). Sem pa slišala, da recimo Lidl, Hofer jemljeta samo pod 37, 38 let. Pa se sprašujem, če je to res.

Ne, jezikov nisem študirala. Govorim pa angleško in nemško. No, pisanje v obeh jezikih mi ne gre ok (delam pa na tem, da bosta oba jezika na nivoju C1), vodim pa turiste v teh dveh jezikih. Tako, da govor gre. Dopisi pa bi bili za zjokat. Prevodi tudi. No saj ena prednost te moje službe, da sem ta dva jezika precej vadila.

Imaš prav. Se moram prej pripraviti, da bo izpadlo odločno, vljudno. Da ne bi slučajno izgubila živcev in res zinila vse, kar mi pade na pamet ali pa, da bi izpadlo cmeravo. To bi bilo pa še slabše.

Si se prijavila na kakšen oglas za tajnico? Glede na to, da imaš diplomo in glede na to, da veliko slabših del kot je čiščenje wcjev ni, nimaš veliko za izgubit.