potrebujem nasvet

Zgodba je taka. Sorodniki. So taki s katerimi se lepo ujamemo in samo en tak par s katerimi se ne in ta par dela nenehno zdraho z svojo fofsijo, ljubosumjem, kakor,kakor kaj vse imamo,oni ne,ko gres od doma te skoz okno vsega pregledajo, gobcajo nenehno nekaj, opravljajo, nazadnje so nam zaceli steti ze avtomobile na dvoriscu,nato se je ona spomnila da imam jaz ljubimca, ki me obiskuje kar na domu…ona je tista, ki je tak gnoj od cloveka, da jaz kaj takega se nisem spoznala ne dojela,vcasih mislim da sanjam in ce najina ljubezen in zaupanje z mozem ne bi bila tako mocna,si ne predstavljam kaj bi ta hudic babji lahko z svojim strupenim jezikom še naredil.Tako sem jezna na njo,da bi jo kar skloftala,se spustila na njen nivo!
Skratka groza in groza,pa zaradi ljubega miru,za voljo mojih in njenih otrok, ki so v letih, ko to ne prenasajo najbolje,sem pametnejsa, vsaj mislim, da sem, in sem tiho,dala sem ji vedeti z svojim obnasanjem – ignore,totalni, samo se pozdravljamo se,dobro jutro, dober dan,ker smo pac tudi sosedje.
Sedaj pa je en rojstni dan in njihov sin je povabil na zabavo, ker ga on praznuje,kaj sedaj.Rekla sem mu, da imata otroka solo in nastop-kar je tudi res in da res tezka ce se bomo pravocasno vrnili do zabave.Skratka nakazala sem, da ce nas ne bo, naj lepo uzivajo in se ne pustijo motiti.
kaj naj recem mojima otrokoma, zakaj ne gremo, jasno jima je kaksna je ona, saj tudi nad njima ne malokrat zganja svoj teror,res sem cedalje tezje tiho,pa se mirim in dopovedujem, da tudi ce ji povem kar ji gre, ce popizdim se jaz, ne bo nic bolje, ker ta zenska je neumna,dejansko nima nic pameti,zivi vec mojega zivljenja kot svojega,kaj naj potem z njo sploh govorim.
Nekako sem se odlocila in tudi moz pravi, da ne gremo,nimamo tam kaj iskati,ne bo nas in se bomo raje odpeljali kam na izlet,tisti cas ko bodo imeli zabavo, takoj po koncanem pouku,gremo kar naprej in sele zvecer domov.
Kaj mislite vi,kako vi resujete take skupne zabave,jasno mi je, da nismo osamljen primer, kar se tice zlahte in strgane plahte.
Nekega dne ji bom samo se rekla cist lepo umirjeno,da si sorodnike pac ne izbiramo sami,dobimo jih v kompletu z ljubljeno osebo,ampak to še ne pomeni, da jih moramo potem prenasat in da naj že enkrat zacne ziveti svoje lastno zivljenje in ne naše,da se mi res smili in bom šla!A itak ji je to že jasno,ampak ne, bolj jo pustim na miru, bolj dreza vame z svojim gobcanjem, kdor jo le zeli poslusat, pa magari tujec na cesti,za popizdit!!!
Saj si lahko dopovedujes, da je nora, koza zmesana, clovek ki ni vreden, da se zaradi njega sekiras,ampak vseeno boli, če imas nekoga tazga v svoji rodbini in se celo za soseda, pa se lahko drzis se tako in tako, konec konec si le clovek z custvi in ti res ne more biti vseeno kaj ti pocenja nekdo za tvojim hrbtom, pa ceprav so to same lazi in neresnice.

Oh, oprosti, malo si se že spustila na njen nivo. Tudi ti se, po pismu sodeč, bolj zanimaš za njeno življenje kot za svoje. Saj razumem, če hodiš po blatu, se te sigurno nekaj prime, če se še tako merkaš.

Vseeno pa ne razumem, zakaj se toliko obremenjuješ z njo, zakaj ji daješ tak pomen. Kot bi podzavestno dopuščala, da obremenjuje tvoje misli in usmerja tvoje življenje. Če se boš ukvarjala s seboj in s svojimi zadevami, ne bo imela nobene moči nad teboj. Ker pa se sekiraš, pomeni, da se obremenjuješ z njenim življenjem in jo hočeš skrojiti po svojem okusu. Ne bo šlo.

Mogoče je pa to povabilo na zabavo poskus za boljše sodelovanje?

Tudi jaz imam v svoji bližini take primere. Kaj naredim? Dam “ušesa v ler” in poslušam “gobcanje” in se zelo potrudim, da se me kaj ne prime. Zmeraj mi ne rata. Ampak človek ni samo za to na svetu, da bi se dobro imel! Ko je poplava opravljanja in “gobcanja” mimo, si mislim: krasno, spet sem opravila dobro delo! Neka baba se je izkašljala in bo nocoj bolje spala. Moraš pa seveda biti v sebi trden, da ti stvar ne poruši notranjega miru in da ne vpliva na tvoje življenje. To je bistveno! Ko bo videla, da se je ne izogibaš, a da se te nič ne prime, se bo sigurno malo umirila. Vso srečo!

Ojla!

Če te zabava in družba ne veseli, potem ne pojdi! Ker pa ste ravno sosedje, je zelo dobra ideja, da se s celo družino nekam odpeljete in pridete domov pozno – da vas preprosto ni!

Če ti kak človek ne ustreza, je najboljše omejiti z njim stike na minimum. Nihče te ne more prisiliti, da se družiš z ljudmi, ki ti niso všeč.

In mirne živce!

Pa še to: pri ljudeh, ki ti gredo zelo na živce, se je vedno modro vprašati zakaj je tako. Na katero občutljivo točko v tebi so pritisnili? Malo razmisli o tem! Na primer jaz nisem mogla videti soseda, ki je bil delomrznež. Pa sem počasi spoznala, da to verjetno zato, ker jaz malo preveč delam – neprijetni občutki so mi odprli oči, da zdaj vem več o sebi.

Lep pozdrav!

Še predobro so mi take stvari znane. Gre za ljudi, ki so polni frustracij in eni jih pač sproščajo na takšen način. Saj ni problem, človek je nekaj časa tiho, ampak nekje je meja, ker to, da si lepo tiho, jim je znak, da si pripravljena prav vse dol požret in potem je lahko samo še vedno hujše. Kar se mene tiče, je (glede na vse kar si napisala), ta meja prestopljena in bi sledil en malo trši pogovor. Pa če bi bili to ljudje, ki jih ne vidiš ravno vsak dan, bi mogoče bilo drugače, ker pa so zgleda tudi tvoji sosedje in si primoran njihove ksihte gledati skorajda stalno, je pa stvar spet drugačna.

Veš kako ti bom povedala;
nivo gor dol, rodbina gor dol, odkar si dopolnila 18let si sama svoj človek, pa tudi če je ta človek tvoja mama, nima nihče te pravice, da ti hodi v misli, če ti to seveda nočeš. Ma kako dobro jutro dober dan, to gesto vljudnosti so (kot praviš) že zdavnaji zapravili.
Enostavno postavi se zase in za svojo družino…ne ne pridemo in konec- kdo so oni da jim moraš ti strežt z razlogi, izgovori da vas ne bo.
In ne se po nepotrebnem sekirat

Se opravičujem če sem bila preveveč ostra
lp

S tem, da se tako obremenjuješ z njo je daješ moč. Težko je ostati miren, če se ti kdo vtika v življenje. Če potegneš črto, kaj imaš od tega da se jeziš na njo? Verjetno ti ni nič lažje. Nameni ji kakšno prijazno besedo, siroti ubogi brez svojega življenja, priporoči ji kakšen tečaj joge ali tai-chi. Ne pusti se znervirat(vem, da je to zeeeelo težko, te čisto razumem), ker nimaš nič od tega.

Popolnoma te razumem.Jaz imam svakinjo ki je grozna.Teden pred poroko je prišla k meni in mi rekla da je bila pri šlogarci ter da ji je ta rekla da se bom ločla.Ko sem bila noseča mi je pravila da bo morda otrok prizadet,ker pač z možem nisva načrtovala nosečnosti.Kar si z možem urediva pred hišo pravi da njej ni to všeč.Stalno mi govori da sem presuha in da ljudem se zdim bolana.Ona pa stalno hujša….Še bi lahko naštevala do onemoglosti.Tudi jaz nisem šla vedno na njen r.d.poslala sem moža z otroci.Seveda sem našla izgovor.Taki ljudje so hudobni,ljubusumni.Še najbolj pa jih onesreči tvoja sreča.Pokaži da si srečna.Pobralo jo bo………..od ljubusumja.Se strinjaš?