Potovanje v Španijo prek agencije Relax, April 2015

Aprila letos sem se prek agencije Relax odpravila na 6-dnevno potovanje v Španijo – za avtobusom.

Ob pričetku potovanja sem ugotovila, da mi je prodano 7-dnevno potovanje, ki je v resnici 6-dnevno. Med nastanitvijo v hotelu sem ugotovila, da mi je prodan polni pension, v resnici pa ni bil polni pension, ker smo dva dni (v hotelu semo bivali 3 dni) dobili lunch paket – sendviče, ker smo šli na organiziran izlet – za katerega smo dodatno plačali agenciji na licu mesta.

O sami kakovosti nastanitve in prehrani bi se lahko še govorilo. Hotel v katerem smo spali je imel 4* – pri nas bi imel 2* glede na nivo higiene. Hrana (zajtrk in večerja) je bila zadovoljiva – nismo bili lačni, definitivno pa se ne da primerjati s kvaliteto v slovenskih hotelih in hotelih v drugih EU državah. Jaz osebno bi ocenila, da je sam hotel primerljiv s kakšnim starim hotelom na hrvaški obali, kategorije 2*.

Najbolj moteče je bilo posiljevanje s fakultativnimi izleti od strani vodičke. Po programu so bili predvideni določeni fakultativni izleti proti doplačilu seveda. Vodička je dobesedno posiljevala z izleti. Določeni potniki niso želeli iti na izlet, na Montserat npr. – bi raje šli tisti dan samostojno raziskovat Barcelono, kar vodički nikakor ni ustrezalo in nas je najedala z izgovori češ: po Barceloni sami hoditi ni varno, pa še zgubili se boste, pa še špansko ne govorite ipd. No, na koncu se je izkazalo, da je izlet v Montserat za agencijo zelo pomemben, ker je celoten zaslužek šel agenciji – plačali smo 38€ na osebo samo za prevoz od Lloret de Mar do gore Montserat. Čist nič drugega ni bilo zajeto v ceni. Gor smo pa bili cel dan z Lunch paketom od hotela. Čisti zaslužek, ni kaj, zato nas je morala dobesedno vse prisiliti v izlet. Poleg tega izleta so bili predvideni še drugi izleti, v Akvarium v Barceloni- za katerega je vodička povedala, da je največji v Evropi pa ni (potrjena informacija) – nam je razlagala kako je to hud akvarij, pa kaj vse bomo videli, pa kako se bomo vozili po tekočih stopnicah ne vem koliko – pa ne, ja 30 m tekočih stopnic, cel akvarij pa lahk pogledaš v slabe pol ure. Edina zanimivost so morski psi, vse drugo je nič posebnega. Potem v kamp NOU – na ta izlet nas je skoraj napizdila – češ kakšna katastrofa je, če ne gremo na ta izlet. Jah, če si nogometni freak je sigurno katastrofa, če te nogomet ne zanima potem ti je camp Nou res brezveze, in je najmanj kar na počitnicah potrebuješ to, da te nekdo sili v nekaj kar ne želiš. Najboljše od vsega je bila prisilna vožnja nazaj iz Tosa de Mar v Lloret de Mar z ladjico. Po programu je predvideno, da se z avtobusom peljemo v in nazaj iz Tosa de Mar. Že med vožno dol nam je vodička razlagala kako se je res naporno voziti nazaj z busom – po teh jeb…. ovinkih, po katerih smo se btw. peljali dol, pa kako bus ne bo zaradi 2 potnikov čakal dol, ipd. ipd. No, dve potnici sta rekli, da se ne želita peljati nazaj z ladjo pa sta se vseeno morali, ker bus Relax enostavno ni čakal. Šofer nas je odložil in se odpeljal z busom takoj nazaj, čeprav bi moral počakati in nas z busom pripeljati nazaj v hotel. Torej smo ostali plačali ladjo in to zakaj? Zato da bomo videli znamenito obalo Costa Brava in hiše španskih nogometašev, ki tam živijo. V bistvu pa samo eden nogometaš živi tam na Costa Bravi s tem da vodička sploh ni znala pokazati katera hiša je to…. Tisti, ki se niso peljali z ladjo nazaj, so si pa morali sami plačati bus oziroma so se pripeljali z javnim prevozom na lastne stroške. Pa še cel kup drugih spodrsljajev in neumnosti, napačnih informacij itn. Strokovnost vodičke – NULA. Na koncu smo ugotovili, da špansko ne govori….cool, ne. Pa kako je nam metala v nos, da ne smemo sami okoli hoditi ker se bomo zgubili saj ne govorimo špansko.

Poleg vsega tega, je celo potovanje bila ena velika šoping tura – bolj kot nek izlet. Od strani vodičke in šoferjev smo morali iti v nakup alkoholnih pijač in mesnih izdelkov- v bližini hotela je ena trgovina v katero očitno redno vozijo potnike. Sam šoping pa je bil organiziran tako da smo se ustavili v trgovini ko smo se peljali na predstavo Flamenka. Če oni ne bi imeli koristi od tega šopinga, nas ne bi vozili tja, ampak bi nam samo povedali da je dobra trgovina kjer se dobi dobre stvari. Očiten primer pobiranja provizije. Prodano pa nam je tako, da gremo na degustacijo vina in mesnih izdelkov…. jah, seveda. Deugistacija pa je bila takšna, da je pač nekaj izdelkov ponujenih – tko čist za pokušino tko kot npr. degustacija v trgovskih centrih. Na poti domov smo se ustavili v parfumeriji – z namenom ogleda proizvodnje znamenitih francoskih parfumov. V sami proizvodnji smo bili 10 minut (sem prav štopala čas), ostalo smo preživeli v tgovini kjer so nam predstavili izdelke in popuste na količino 🙂 :). Zakaj že… Vsega skupaj smo bili eno uro in pol….. hecno, a ne. Vodička pa je že vnaprej vedela katera krema je super in kako jo moramo, obvezno, kupiti.

Poleg vsega naštetega smo bili deležni prodaje po celi poti. Šofer je prodajal vodo, pol litra vode Mercator po ceni 2€, pivo 0,5l pločevinka 4€ ter kavo po 2€. Kadarkoli se je ponudila možnost je prodajal….. pa vsiljivo. Se spomnim prvega postanka v Sloveniji. Ustavili smo se na OMV črpalki, tisti ki smo šli na straniške smo dobili zraven še kupon za nakup kave, in ko smo stali v vrsti je šofer priletel noter in nam rekel, da kaj čakamo tam kavo, da je kava na busu – jo bo že tadrug šofer skuhal. Je pa žalostno, da jim 100% zaslužek ni dovolj. Voda Mercator v redni prodaji stane 0,20 ali 0,25 €, oni jo prodajajo po 2€.

Na poti nazaj je bil predviden postanek v Nici, Kanu in Monaku. V vseh mestih smo se ustavili le za kratek čas – toliko da smo naredili nekaj fotografij – bolj pomembno je bilo, da smo več kot eno uro viseli v trgovini parfumerije – a ja, še to naj napišem. Preden se vstopi v parfumerijo, so stranišča – niti 10 min nismo mogli imeti na razpolago da skočimo na stranišče…. tako hudičevo se je mudilo v trgovino.

V Monaku smo se ustavili za pol urice. Seveda smo najprej vsi spraševali po wc-u. Vodička nam je samo pvoedala da je stranišče tam pri casino-ju. Ker nobeden od nas ni vedel pač smo šli v casino, vratarji pa so seveda ponoreli….. Niti toliko se ji ni dalo, da bi nas točno usmerila ali pripeljala do stranišča. Na poti nazaj, ko smo se peljali ven iz Monaka po unih ovinkih in hribu navzgor, je šofer na enem ovinku preveč šel na nasprotno stran vozišča, iz nasprotne smeri je pripeljal tovornjak, katerega šofer je očitno bil zelo pozoren in previden zato je še pravočasno ustavil, drugač bi prišlo do trka. Podobna situacija se je zgodila na avtocesti v Italiji – nekje okoli Genove, ko je šofer moral toliko zavirati, da nas je vrglo iz sedežev. Kdor je spal se je zbudil.

Na poti dol smo se na vsake 2,5 do 3h ustavili nekje na kakšni benzinski ali postajališlu. Vsaka pavza je bila min 1H ali več. Na poti nazaj pa smo se ustavili v povprečju vsake 3h vendar je pavza bila max 20 min. zdaj si pa zamislite ko se pripelje 45 ljudi in seveda vsi hočejo na wc, pa še kavo spit ali slučajno kaj prigrizniti – ker je na busu bilo prepovedano jesti zaradi vonjav ipd. : in to vse v 20 min. Super res. Udobje pa takšno. Kot bi živino vozili na semenj.

Šoferja s čem drugim kot prodajo pijač nista bila obremenjena. Vodička pa s prodajo pri trgovcih h katerimi so nas peljali. Kakšne velike strokovnosti in podkovanosti ni bilo. Zelo malo informacij smo pridobili – od krajev, zgodovine in same dežele. Vsem je bilo pomembno čimveč denarja pobrati od potnikov. Eden šofer je bil zaseded še z eno od potnic, ki definitivno ni bila njegova žena, ker so se mu sline cedile, da je bilo prav smešno (pa ta šofer ni glih mladič). Vprašanje je kdo je plačal potovanje te gospe…on, sama ali mi.

Celoten izlet ni bil vreden denarja – čeprav je cena bila ugodna, ni bi vreden niti tega denarja. Strokovnost vodičke je zelo nizka. No, saj se je na koncu izpostavila da ni naredila turistično šolo, samo ker ne dobi dela v svoji stroki je pač vodička. Obnašanje šoferjev lahko vsak sam oceni: spodrsljaji v Monaku in na avtocesti v italiji, zaradi katerih bi lahko prišlo do nesreče povedo vse. O prodaji in služenju s prodajo vode, kave in pijač pa mi je še vedno slabo.

Za zaključek lahko samo rečem: Nikoli več z Relaxom.

Sem že potovala z drugimi agencijami. Tako slabo izkušnjo sem imela samo z Relaxom.

Če se mal potrudiš, najdeš avion Treviso-Barcelona za cca 30-50 evrov (povratna vozovnica), če zadeve planiraš nekaj mesecev vnaprej, najdeš v centru Barcelone super apartmaje za cca 50 evrov za 2-4 osebe, za samo 2 tudi za manj. Tam si pa zadeve po svoje organiziraš in si greš ogledat tisto, kar te zanima in takrat ko tebi paše. Nakupiš kakšne dobrote na tržnici in si kaj dobrega skuhaš ali spotoma poješ kakšne tapase. Naju je prevoz (vključno z vožnjo do Trevisa in parkingom) in apartma za 1 teden prišel dobrih 600 evrov. Brez mukotrpne vožnje z busom 1.500 km.
Aja, pa brez problema sva shajala brez besedice španščine…