Potopis potovanja Francija
TRAJANJE: 15 dni (15. – 30.08.2009)
OSNOVNI CILJI POTOVANJA:
– Monaco
– Kanjon Verdon
(Francija)
– Pariz
– Normandija
– Brugge (Belgija)
– Delft, Utrecht
(Nizozemska)
ČASOVNI NAČRT POTOVANJA:
1. DAN: Vožnja v Monaco
2. DAN: Ogled Monaca
3. DAN: Ogled kanjona Verdon
4. DAN: Vožnja v Pariz
5. DAN: Ogledi po Parizu (Eifelov stolp, Hotel des Invalides)
6. DAN: Ogledi po Parizu (Slavolok zmage, Muzej naravne zgodovine)
7. DAN: Ogledi po Parizu (Le Bourget, Galerie Lafayete)
8. DAN: Vožnja do Normandije in ogled Mont St. Michel
9. DAN: Cherbourg in ogled Pomorskega muzeja in vožnja do Omaha Beach
10. DAN: Ogled Omaha Beach
11. DAN: Vožnja do Brugge (Belgija)
12. DAN: Ogled Brugge in vožnja na bližnjo Nizozemsko
13. DAN: Ogled Unescovih mlinov, Delft in Scheweningen
14. DAN: Utrecht
15. DAN: Vožnja domov v Slovenijo
PRED PRVIM DNEM POTOVANJA:
NAŠ AVTODOM:
Camper znamke AvtoRoller Garage P na podvozju Fiat Ducato z motorjem 130 Multijet – 130 KM smo prevzeli dopoldan, dan pred odhodom na pot.
Naš avtodom (kamp na Omaha Beach – Normandija)
Avtodom je v namenjen 4 potnikom. Eno dvojno ležišče je v zadnjem delu nad ”garažo”, drugega pa se sestavi iz mize in sedežev v sprednjem delu bivalnega prostora. Obe ležišči po širini zaostajata za normalnimi dimenzijami, zato je udobje nekoliko manjše kot pri kamperjih, ki imajo stalno postavljena ležišča oziroma ležišče tudi nad sprednjim delom vozila. V kamperju manjka tudi dovolj visoka garderobna omara z obešalno prečko za obešanje jaken, hlač, itd… Voznik je izdatno pogrešal tudi tempomat. Prednost pa je vsekakor ogromen garažni prostor, kjer je zagotovo prostora za vsaj 4 kolesa in ogromno ostale opreme ter močan Fiatov dizel v nosu. K mobilnosti pripomore tudi nižja karoserija, ker pa se pri porabi žal ne pozna veliko.
NAKUPI:
Seveda je sledil obvezen obisk trgovine, v kateri smo nakupili pretežni del vsega, kar smo potrebovali za 15-dnevno bivanje v tujini. Vsekakor so bili med pomembnejšimi nakupi ustrezna količina pijače, makaroni, omake, juhice, en kup prigrizkov ter nekaj zmrznjenega mesa. Skratka nič kompliciranega, saj bo za kuho bolj malo časa.
1. dan (15.08.09)
Dolga pot, preko 800 km, čez celotno severno Italijo. Kar smo z rezervo načrtovali za okrog 16. ure, se je zgodilo šele okrog 18:30. Namreč, prihod v Menton na Azurni obali, v kamp, ki je najbrž edini v krogu 20 km okrog Monaca. Koordinate za kamp (N43°46’47.74″, E 7°29’53.14″) smo našli v čudovitem kamperskem priročniku – glej vire na koncu.
Prvi zamudi je botroval relativno pozen odhod, saj nas ni nič sililo v naglico, na voljo smo imeli namreč cel dan. Namesto planirane ure ob 6:00, smo odšli skoraj ob 7. uri. Naslednjo zamudo je povzročilo vračanje iz Ljubljane nazaj v Kranj po mizo, ki smo jo dodatno vzeli s seboj. Svoje je dodal še gost promet preko cele Italije in pa enourni zastoj pred cestninsko postajo tik pred francosko mejo. To je bila hkrati tudi edina cestninska postaja, ki smo jo prevozili. Pol Italije in samo eno plačilo cestnine. No, te je bilo pa kar za 47 €. Do cilja smo dvakrat obiskali tudi bencinski servis kar je iz naših žepov potegnilo še dodatnih 120 €.
2. dan (16.08.09)
Vstali smo relativno zgodaj a hitrost tudi ta dan ni bila ravno na naši strani. Odriniti nam je uspelo šele ob 8:30, ko je šefica kampa odprla recepcijo. Smo pa zato dobili odlično informacijo – bivanje nas ni stalo nič, saj nismo imeli parcele, ne elektrike, tuš in WC pa sta že vključena v tej ceni. Skratka kamp na mestu
V Monaco smo se pripeljali kar po obalnih cestah, čeprav morja razen s kakega ovinka visoko nad obalo skorajda nismo videli. Azurna obala je vsa v nekih prepadih ali pa vsaj v strmih pobočjih. Prijazne, počasi proti morju spuščajoče obale, kot smo je vajeni na Jadranu, tod po večini sploh ni. Če pa že je, je pozidana – pristanišče oziroma obalno mesto, kot npr. Monaco. Skratka, s kopenske strani ta obala geografsko gledano obiskovalcem ni prav nič prijazna.
Po informacijah, ki smo jih imeli, smo se odpravili do edine parkirne hiše, ki je namenjena kamperjem, vendar je bila žal zasedena. Problem.
Kam sedaj? V Monacu je še luknjo za moped skorajda nemogoče najti. Parkirne hiše so sicer na vsakem koraku, vse ostalo pa so bodisi vhodi v hotele, v marino ali pa parkirna mesta kakega prestižnega stanovanja. Pa smo se obrnili kar na dva policista, ki sta nas sicer sprva čudno gledala, potem pa usmerila do plaže naprej od monaškega stadiona. Res smo našli parkirišče ob plaži, kjer je bilo vse prazno, pa tudi parkirnine ni bilo treba plačati, ker je bila nedelja. Problem smo imeli le ob povratku, ko so nas povsem zaparkirali vendar je gospa, ki nas je povsem blokirala, hitro prišla, tako, da nam je prihranila kak šopek novih sivih las.
Monaški vsakdan
Že kar malce naveličani od celodnevne hoje se odpravimo do našega kamperja in od tam hitro v Castelane, pri kanjonu Verdon, cca 100 km severno od Monaca. Le ta pa se izkaže za časovno bolj oddaljenega, kot pravi zemljevid in Garmin, zato smo zopet rahlo pozni. Glavni vzrok je bistveno nižja potovalna hitrost, ki komajda presega 40 km/h, saj je cesta zelo zavita, ozka, spominja na naše ceste okrog Idrije … Traja, traja in še enkrat traja, preden je ta del poti končno za nami. V Castelane najdemo edino prosto možnost za parkiranje, saj so vsi kampi polni, zato izberemo parkirišče (5,5 € za 48 ur) kjer pa je že preko 30 kamperjev, tako da seveda nismo osamljeni. Končno pridemo tudi do vode, ki nam je že primanjkovalo
3. dan (17.08.09
Tretji dan ni bilo take naglice, saj je bil planiran ogled bližnjega kanjona Verdon. Iz Castelane smo se podali proti jugovzhodu proti jezeru Lac de la St Croix, po severni strani kanjona. Vmes smo poleg mnogih razglednih točk zavili tudi na Routes des Cretes. Če boste lazili po teh koncih, teh razgledov vsekakor ne smete izpustiti. Pot bi bila primerna tudi za avtobuse zato se je noben avtodomar ne bi smel bati.
Beloglavi jastreb
Poleg plezalcev smo imeli čast videti tudi beloglave jastrebe, in to skorajda celo jato. Ti veličastni ptiči, ki so jih Francozi ponovno naselili na to območje, so nas preletavali kot lovska letala, hkrati pa brez zamahov kril pridobivali na višini s pomočjo vzgonskega vetra.
Kanjonsmo zapustili pri jezeru Lac de la St. Croix, ki nas je v višav zvabil na hitro polurno kopanje. Glede na to, da gre za gorsko jezero, ki ga napaja reka primerljiva z našo Sočo, smo pričakovali mrzlo vodo, a nas je namesto tega komajda osvežil z – po občutku – vsaj 26°C.
Pot nas je vodila naprej v smeri Grenobla za katero Garmin pravi, da je najbližja do Pariza. Ko smo prebrodili kalvarijo ovinkov in ozke ceste – kot pri nas čez Janče, le da se je vleklo vsaj 30 km – smo se 23 km peljali celo po avtocesti in za ta kratek odsek odšteli 3,90 €. Naprej je bila cesta dokaj lepa, povprečna potovalna hitrost se giblje okrog 80 km – kdor pozna spominja na cesto med Sotesko pri Dolenjskih toplicah proti Črnomlju. Kakih 40 km pred Grenoblom smo z glavne ceste sledili tablam za kamp z slikovitim imenom Chabanerie (N44°51’3.58″, E5°37’29.37″), ki je med ostalim ponujal tudi bazen. Po kakih dveh kilometrih smo ga res našli in priznam, da je bil to en lepših kampov, v katerih sem do sedaj bil. Bazenček je imel, tokrat smo se kopali že drugič v enem dnevu. Sicer pa je bil kamp majhen, morda s 50 prostori, vendar lično urejen in čist, pa tudi ne predrag. Za noč – 2 odrasla in dva otroka + elektrika – 24,50 €. Z iskanjem primernih prenočišč v tem koncu res ni pretiranih težav, saj so kampi posejani na vsakih nekaj kilometrov.
…..se nadaljuje
Ni lepo, da delaš copy+paste tujih potopisov na drugih forumih.
Original najdete tukaj http://caravaning.zanimiv.net/, je čisto spodaj pod št.233.
Če pa je slučajno tvoj potopis, se opravičujem.
Original najdete tukaj http://caravaning.zanimiv.net/, je čisto spodaj pod št.239
Pod to številko sem našla še en potopis Normandije in Loare,če koga zanima.
Forum je zaprt za komentiranje.