Potici odstopi skorja, tašča pa skoraj v jok
Moja taščica naredi najboljšo (orehovo ali lešnikovo) potico na svetu. 🙂 Skoraj brez heca, vsi sosedje, moževi in moji sorodniki, najini prijatelji … vsi prisegajo/mo nanjo. In ko prijatelji vprašajo, kdo jo je pekel, zadnje čase z možem praviva, da midva. In se nič ne zlaževa, ker eno res prav pečeva midva, v najini pečici (stanujemo nad taščo in tastom), ker tašča naredi potico za dva polna pekača. Saj ne vprašajo, kdo jo je zamesil, a ne 🙂 Ampak kaj, ko so nasedli samo prvič …
Skratka, potica je za bogove, tašča nič ne špara z nadevom, potica je res polna, bogata … Vedno si vzame res veliko časa, dvakrat jo vzhaja, pazi, da se ne “prehladi”, preden jo da v pečico, jo prepika … in kljub temu da z užitkom planemo po njej, je ona nesrečna, češ da ji je spet zgornja skorja odstopila. To pomeni, da se šele, ko jo režeš, ob kraju vrhnja plast pač prelomi. Pa kaj, ampak njo pa tako moti. Misli, da pozna vse finte, da ji skorja ne bi odstopila, in tudi vse naredi za to, pa sem ji rekla, da bom še tu vprašala, če pozna kdo še kakšen trik proti odstopanju skorje. Mogoče jo pa presenetim, kaj se vam zdi? Hvala in lep pozdrav, Medeja
Jaz še nisem videla potice, ki ji ne bi odstopila skorja.
Tudi moja babi speče najboljšo potico na svetu. Načeloma jaz potice sploh ne maram, ampak njena je naravnost čudovita in jo vedno z veseljem pojem. In tudi kdorkoli je že kdaj jedel to potico, pravi, da tako dobre še ni jedel 🙂
Mene to odstopanje skorje ne moti, babi pa tudi ne, vsaj rekla ni še nikoli nič, da bi jo to motilo. Pa mislim, da skorja ne odstopi takoj, ko je potica pečena, ampak šele naslednji dan oz. kakšen dan pozneje. Ravno za božiča sem jedla sveže pečeno, naravnost iz pečice in ni nič “stran padlo”. Verjetno se potem, ko nekaj časa stoji, malce posuši in zato odstopi. Tako si jaz to predstavljam :o)
Ola dekleta,
moja babi, ki za moje pojme (okus) pece TANARTABOLŠO POTICO NA SVETU 🙂 mi je dala nasvet: ko porinete potico v pekac, s pletilko naredite par vbodov. Tako para, ki se nabira znotraj lahko izpuhti in naceloma ni nic odstopanja skorje 🙂
No, moji babi NIKOLI ne odstopi .. in res je bozanska … se malo topla, pa kozarec mleka (in Nyah vedno prekrsi vsa nacela za to dobroto!)
LP
Nyah
Hej,Mitka!
Vem,da si pravi naslov za moje vprasanje.
VHafnerjevi knjigi Ta stara dobra kuha je opis zavijanja potice po starem,kot so ga zavijale nase babice. Citiram,ker je najbolj nazorno povedano:
*************************
Nase stare mame so potico zavijale na poseben nacin.Testo so na tanko razvaljale v obliki kroga.dDebeli rob so obrezale.Po vsej povrsini so namazale nadev.V sredini je bil nadev bolj tanko namazan.V sredini kroga je gospodinja z nozem zarezala kriz,katerega kraki so bili 12 cm dolgi.
Nastali so stirje majhni trikotniki.Vsak trikotnik je pricela zavijati od sredine
proti zunanjemu robu. Tako je nastal dolg tenak zvitek.Zvitek je prerezala in ga polagala v model v obliki kace,plast na plast,da je bil model do polovice nalozen.
*****************************************
Predstavljam si,kako lepo zgleda,ko prerezes.Odkar imam knjigo,zelim tako zaviti potico,pa si nekako ne upam.
Si ti ze kdaj zavijala tako? Hvala za odgovor in lep pozdrav Babi
Pozdravljene,
mogoče vam bo tale izkušnja kaj pomagala, da skorja vaše potice ne bo več odstopila.
Jaz potice sicer ne pečem, ker to z velikim veseljem naredi moj tašča in ji tega veselja nočem vzeti. Tudi njeni potici včasih odstopi skorja, vendar nas to ne moti preveč.
Mama moje svakinje, ki peče zelo okusno in tudi lepo potico pa dela takole. Potico zvije, jo prepika in peče v nizkem pekaču. Mislim, da naredi tri štručke. Pečene štučke so široke približno 15 cm in visoke 7-8 cm. Take, kot jih pogosto prodajajo tudi v trgovinah. Skorja nikoli ne odstopi in mogoče je razlog tudi v tem, ker pečeno potico, ko jo vzame iz pekača, vedno obrne narobe. Jaz namreč do sedaj še nisem slišala, da bi pečeno potico obračali. Ona pač dela takole in rezultat je enkratna potica. Tiste, ki ste vešče pečenja potice, pa presodite same.
Lep dan!
Mako
Hej,Mako!
Potico pecem vedno v modlu z luknjo in jo seveda obrnem tako,da je zgornja stran potem spodaj(je tudi malo sirsa) na resetko;tiste majhne strukeljce pa specem iz dela testa,da lahko se isti dan otroci dobijo in pojejo,ker se prej ohladi.Potico pustim vedno cez noc. Sama problemov z odstopanjem skorje nimam,sicer tudi do sedaj nisem niti razmisljala o tem.
Testo dobro prebodem in se nekaj (naucil me je stric,kuhar),vedno s prstom vtisnem( v ze vzahajano testo, preden dam v pec) malo surovega masla sem pa tja. Lep pozdrav Babi
Draga Babi, ne, tako še nikoli nisem zvijala potice pa tudi mene mika, da bi enkrat poskusila. Na tak, čisto navaden dan, da ne bomo na praznike brez potic, če se mi kaj ponesreči!
Malo naj še prepišem iz moje knjige slovenskih narodnih jedi: “Značilno za potice je, da razvaljano testo “napotičimo” (kakšna sladka beseda!) z nadevom. Kar odrežemo na konceh spečemo posebej in imenujemo štrukeljci. – Starost recepta za potice presodimo po vrsti nadeva. Orehi, lešniki, suho sadje, med, meta, skuta, smetana, ocvirki, slanina itd. so živila, ki so bila ljudem znana že od nekdaj, medtem ko je npr. čokolado, kakav in druge, prinesla šele trgovinska izmenjava. Prvotne potice niso bile sladkane, ker sladkorja še niso poznali; za sladkanje so uporabljali med. Primer nesladkane potice je orehova potica s pregreto smetano, ki jo še vedno pečejo na Dolenjskem.” – Enkrat sem tako dolenjsko potico jedla in je ne morem pozabiti, tako je bila dobra! – No,bliža se Pust in na vrsti so krofi in ocvirkovica – same jedi za “hujšanje”….Lep pozdrav!
Hej,Mitka! Se bova ojunacili.Tudi moja mama je vedno odrezala te strukeljce,jaz prav tako .Izraz napoticimo mi privabi sline.
Tudi v Hafner v svoji knjigi pove,kaksni so bili prvi nadevi in potem razvoj naprej.
Ocvirkovka bo pri nas zadisala,krofe pa kupim in to od Don don,ker so majhni in ne cutim mascobe. Vem,da bi bilo lepo narediti;toda sama z mozem bi to tezko spravila v promet. Lep pozdrav Babi
Babi,
nažalost mi ne rata razumeti, kako potem pride to testo. Namreč poskusila sem tvoj nasvet iz stare kuharske knjige vendar nikakor ne pridem do izdelka. Šla sem se preizkus s papirjem. Odrezala krog, naredila križ s kraki (torej ne do konca kroga) in začela trikotnik (vsak posebej ) zvijati iz sredine. Kaj sem dobila? na sredini odprtino v obliki kvadrata. Mislim, da tako ni prav.
Nato sem poskusila prerezati cel krog na 4 dele in sem dobila 4 ločene trikotnike, ki jih sicer zvijem v tanek zvitek, kako pa naprej.
Ali se peče to v okroglem pekaču ali pravokotnem. Lepo prosim pomagaj mi, ker bi res rada poizkusila peči na tak način. LP iz LJubljane, čeprav se bom že čez par dni preselila za 1 teden na Primorsko (na Plavje), kjer živijo moji.
LP Silvia
Hej,Silvia!
Mi gre prav na smeh,ker sem tudi jaz to naredila s papirjem(pekla se ne).
Poskusila ti bom razloziti: Ko naredis kriz,je obod se cel;zavijas od sredine proti obodu vsak del posebej in sedaj nekje prerezes obod in dobis eno dolgo zavito kaco. Testo je elasticno in bo izpadlo lepse kot tog papir.
Vzames okrogel model in zavijas kot svitek,najprej prva plast,nanjo kar nadaljujes…tako da pride vac plasti tega svaljka.Manjsi model ali kozica,vec bo plasti,sirsi model-manj plasti.
Stos je v tem,da je vidnih vec krogcev nadeva.
Na sliki sem videla pecen izdelek:prerez- tri lepo zviti krogi kot neke osmice.
Jaz se se nisem opogumila,enkrat pa se bom. Zdaj vzemi se enkrat papir in poskusi.
Samo se nekaj,ker gres na Plavje: Si v sorodstvu s Ferlugovimi?
Lep pozdrav in uspeha Babi
Forum je zaprt za komentiranje.