postavljanje otroka na noge

Pri kateri starosti lahko dojenčka začnem postavljati na nogice? Naša 5-mesečnica bi namreč že zdaj rada kar hodila in tudi že drži vso težo na nogah. Če jo dam sedet se kar odrine in dvigne rito, pa ji verjetn tega še ne smem dovolit, da ne bojo kakšne posledice na nogicah, a ne?

Najbolje je, da ji pri tem nikakor ne pomagaš, vsekakor je ne postavljaš na nogice. Če pa sama najde pot do trdnega stanja na lastnih nogah, potem je pa že zrela za to. Čeprav pri tej starosti je to RES zgodaj.

Nič ji ne pomagaj. Najprej sedenje, potem postavljanje na nogice. Razen če to naredi res sama od sebe, brez pomoči.

Naša se je pri 6 mesecih sama dvignila ob podpori, seveda je nismo “dol tlačili”. Pusti jo, če se bo sama postavila, je že pripravljena. Moje mnenje. Nikakor pa je NE POSTAVLJAJ na nogice.

Lep pozdravček!

rdecelaska napisal:

Če jo dam sedet se kar odrine
> in dvigne rito, pa ji verjetn tega še ne smem dovolit, da ne
> bojo kakšne posledice na nogicah, a ne?

Naj se najprej plazi po vseh štirih. Zelo pomembno! Če obvlada plazenje in hojo po štirih, se tudi zna ujeti ko pade. Če tega ne zna, bo zelo nerodna in nesigurna ko bo poskušala hodit.

Bolje da shodi kasneje pa sigurno, kot prej pa se opoteka.

Kako prepričati 5 mesečnega otroka, naj se najprej nauči plaziti? Otrok pač dela, kar dela, mi lahko le opazujemo, trepetamo ob padcih, smo ponosni na nove dosežke, mu občudujoče vzklikamo in ga tolažeče božamo, ko ne uspe … in točno to otrok potrebuje.

Nikar je ne postavljajte na noge. Ker jo boste morali do 11 meseca ali še dlje ves čas držati. Otrok bo tako sicer “hodil”, vendar preskočil veliko pomembnih lekcij iz ravnotežja, padanja, plazenja, hoje.

Zelo dobro poznam primer, ko so jo pri 6 mesecih postavili na noge. Seveda je otrok pokazal veselje, ampak rezultat je bil katastrofa. Ko si tega otroka spustil, je padel kot ploh na tla. Še po enem letu starosti se ni znal uloviti pri padcu. Shodil je pri enem letu, ampak padci so bili pa popolna katastrofa. Tudi pobrati se ni znal normalno, ker so ga vedno dvigovali starši. So že razmišljali, da bi mu nataknili čeladico na glavo!!!!!!

Da o tem, da mamica niti na WC ni secu, raje ne govorim…..pa njen križ…

Normalna faza v razvoju je plazenje, in je zelo pomembna. Zelo malo je otrok, ki se kljub vsem možnostim, ne plazijo. Ne zamenjujte s tistimi, ki jim te možnosti niti ne dajo. Sem poznala mamico, ki otroka ni nikoli dala ne na tla, ne v stajico. Ves čas po rokah, vozičku, stolčku. Potem pa reče, da se ne plazi. Ja kdaj bi se pa lahko?

Zapomnite si, več ko otrok preskoči razvojnih lekcij, težje jih osvoji za nazaj.

Vem o čem govoriš:))) Besede naše pediatrinje pri 6 mesecih so bile, da v motoriki zelo prehiteva in nekoliko zaostaja v sedenju (milo rečeno). Ker naša ta mala ni imela riti, tam nekje do 7. meseca. Z drugimi besedami non-stop se je odrivala na nogicah in ni hotela sedeti, dokler ni popolnoma fiksno sedela (in ni zgledala kot en kupček nesreče hehe). Plazila se je hitro in zelo kratek čas in shodila pri 10 mesecih. Danes naša 14 mesečnica že pleza in laufa kot puščica. Izredno je pazljiva in buško, če jo dobi, je to zato, ker pleza na stol in preizkuša zakon težnosti. Vztrajno vsak dan. Se še nismo odločili ali bo astronavt ali pa nekaj v stilu Einsteina hehe – malo heca.

Prvi se je postavljal na nogice približno 14 dni pred svojo mlajšo sestro. Nikoli se ni plazil in shodil pri 9,5 meseca in je še danes ves buškast. Najprej sem mislila, da je to deloma tudi zato, ker se ni plazil, ampak se mi zdi, da otroka ne moreš prisiliti v nekaj kar ne želi početi, zato mislim, da je ena mala furjica. Tak je po značaju pri večini stvari, ki jih počne, torej mora tale značaj držati tudi pri hoji, plezanju in tekanju okoli.

Ni pravila, vsak otrok je poglavje zase. Ne sili in pusti, da razvoj ubira svojo pot. Zame 5 mesecev za postavljanje na noge ni zgodaj, popolnoma normalno, če otrok to sam počne in ga ne silimo.

Lp
A.

Marja naš ni hotel kravce past. Če je sedel oz. se plazil se je le toliko, da je prišel do predmeta ob katerem se je lahko dvignil. Pa je bil veliko na tleh. Enako je počela njegova sestra. Oba sta shodila skoraj isti čas (9,5 in 10 mesecev). Pa se en venomer zaletava (ker povsod furja), drugi pa nikoli (ker dela vse počasi in prevdarno) – značaja pač.

Se pa tudi jaz sprašujem, od česa je vse odvisno. Vem pa kako zgleda, ko ga hočeš na silo posedet, ker se ti zdi prezgodaj. Naša je dvignila rokice in se ob predmetu trmasto dvignila, s tistim pogledom, češ kaj boš pa zdaj.

Zelo lepo povedano Marja

moja ima 6 mesecev in če jo postavim ful lepo stoji na nogicah (jo seveda držim zraven). tako se vsak dan nekaj krat postavi-bolj kot telovadba je to. po mojem če se želi postavljat, ga pač postavljaj, pravijo samo da jih silit ne smeš. saj dvomim, da tvoj 5 mesečni otrok stoji dve uri na dan, verjetno malo postoji in konec.

Otroka NIKOLI ne postavljamo na nogice. Ko bo znal in bo pripravljen, bo že sam shodil, brez vsake pomoči, pa naj bo to pri 10 ali 15 mesecih. Če nočeš, da ima hčerka težave s hrbtenico v svojem odraslem življenju, jo pusti na miru in naj se razvija brez tvoje “pomoči”.

marja je zelo prijazno napisala svetlo plat zgodbe. Obstaja pa še temna. Ko je otrok star leto, ali leto in pol in pediater vidi štalo, ki so jo starši s postavljanjem na nogice naredili. In se začne dolgotrajna in mučna fizioterapija, posledice pa kljub temu ostanejo.

Ne delajte neumnosti! Pa kaj če se dete hoče odrivat! Če se lahko drži za kvač, dvigne in poskakuje ob opori fino! Če pa ne more pa tudi prav. Pri 6 mesecih tega človeško telo ni sposobno. Otroka imejte čimveč na tleh, igrajte se z njim, spodbujajte ga k plazenju, obstajajo vaje tudi za sedenje – če vas zanima poiščite fizioterapevta. Obstajajo tudi zelo dobri privat, ki vam bodo v 1 uri pokazali kup zelo koristnih stvari.

Poznam otroka, ki so ga prezgodaj postavljali na noge, češ, saj ga držim, saj ne stoji s celo nogo. Posledica: Še danes hodi kot pingvin.