posmrtno življenje – izkušnje?

Hejla.

Odkar mi je umrl oče, veliko razmišljam o posmrtnem življenju, če sploh obstaja.
Pa me zanima, če ima kdo od vas kakšne izkušnje s tem – ali je sam doživel smrtno izkušnjo (klinično smrt), ali se mu je kdaj kdo od pokojnih bližnjih na kakršen koli način oglasil? Kateremu od vaših znancev?
Zanimajo me vaše izkušnje, dogodki, vaše zgodbe, takšne in drugačne.

Vem, da je malo čudno vprašanje, ampak to mi roji po glavi…

Hvala

Jst izkušenj s posmrtnim življenjem nimam, sem pa bral knjige o tem. Ena od njih je Življenje po življenju (Raymond Moody), še bolj ti da pa misliti vsebina knjige po lastnem doživetju avtorice Betty J. Eadie V objemu svetlobe.

Mogoče ti bosta v pomoč, ali pa tudi ne. Se pa ujema, zlasti druga knjiga, z nekaterimi mojimi življenjskimi spoznanji.

je pa ravno oddaja o tem na tvju če loviš zone reality

Zelo dobri knjigi sta tudi POTOVANJE DUŠ in USODA DUŠ

Jah, tudi jaz sem to že spraševala, pa so to očitno bolj splozka tla. Jaz v to verjamem, mislim pa , da je to zelo osebna izkušnja, ki jo ljudje ne bodo delili kar tako zlahka…LP

Ko je moja mama skoraj umrla pri infarktu, je bila ločena od telesa. Bila je sicer brez zavesti in pulza, v bistvu klinično mrtva, zdravniki so jo oživljali, a ona je vse videla od zunaj. Svoje telo in zdravnike naokoli.

Čutila je mir.

Mojemu bratrancu je sredi igre s kartami s svojimi prijatelji počila anevrizma v možganih in se je v hipu zgrudil. Bil je nezavesten, a od zunaj je opazoval in videl vse, kako so prijatelji klicali rešilca, kako so ga oživljali…

Ta dva sicer takrat nista umrla (moja mama je kasneje), a sta skoraj, vrnila sta se in sta lahko povedala o teh doživetjih.

Meni se je to zgodilo ob prometni nesreči. Dobesedno se mi je življenje odvrtelo pred očmi, zdelo se mi je, da se avto kotali pol ure, ne nekaj sekund… Potem sem videla privlačno, pomirjujočo svetlobo in se zavedela, da je to TO. Ampak sem se naslednji trenutek zavedela, da še nisem nič doživela (dobesedno ta misel me je prešinila) in sem zarjula NEEEEEEEE (slišala sem glas, za katerega sploh nisem vedela, da je moj). Avto se je ustavil na kolesih, jaz pa sem v šoku požirala zdrobljeno steklo prednje šipe in mi ni bilo nič. Ko sem drug dan prijela sedež, sem se na taistem steklu porezala… To je moja izkušnja.

Pa sem imela eno kratko izkušnjo, ko sem šla ven s telesa.. ful je blo lepo…. ful.

dej lara povej kaj več…plis!!

Ko je umrla moja stara mama, se je prišla poslovit od mene.

Moj oče pa je kot otrok že videl angelčka. Zanimivo, da se ne boji življenja, ne boji smrti in ima noro optimističen pogled na življenje in boljšega človeka itak ne poznam.

Pa moj stric je bil tudi klinično mrtev in je tudi imel izkušnjo. Ni je povedal nikomur drugemu kot mami, pa še to, ko je bil pijan. Je pa bila lepa izkušnja.

Osebno verjame v življenje po smrti in se smrti ne bojim. Bolj grozno je življenje :-).

Zelo verjetno gre ob bližini smrti za halucinacije pod vplivom kemičnih substanc, ki jih zaradi stresa na hitro sproducirajo možgani, da ne bi preveč bolelo:

:)))))))))