Poroka s pokojnim zaročencem

Povsem legitimno čutenje. Sledi svojemu srcu! Ljubezni je več vrst in nekatere so večne. To vedo na primer tudi matere, ki jim je umrl ljubljeni otrok. Nelegitimno je predvsem dejanje družine, ki jo je spravila na kemopsihiatrijo, ta jo bo pa zlomila, če je že ni. Psiholog bi bil prava odločitev, ne paa kemoterapevti. Ko in če se bo teh rešila in seveda uničujoče žlahte, kar je malo verjetno, si lahko sama izpolni to željo. Enostavno odpotuje v Indijo ali Mehiko in tam s pomočjo šamana ali budista izvede simbolični obred, ki se ne tiče nikogar, razen nje in njegove duše.

Tista Mijav mijav pa se naj zamisli nad sabo in nad svojimi komentatorji,  ker izpadejo zlobni.

Ja zmešalo se ti seveda ni, ideje imaš pa zmešane ja.

S tabo se lahko poroči samo nekdo, ki reče DA. Moje mnenje je, da bi tvoj partner tebi tekel da, če bi bil živ. Mrtvi pa žal ne govorijo, pa tudi, če duhove pokličeš,  menim da bi tvoj dragi želel, da greš dalje z življenjem in ne da se poročiš z mrtvakom. Zato menim, da bi ti on na poroki rekel ne.

In ker bi ti rekel ne, ne bi bila poročena.

Poročila se boš ob pravem času,  z nekom drugim.

Za poroko se morata oba strinjati. Zdej a se on strinja al ne, ne vemo. Ja sva načrtovala… jst sem tut z bivšimi načrtoval, pa se je naknadno ugotovilo, da ne bo šlo…  moj predlog: preden greš spat napisi na papir vprašanje če poroka še vedno velja? Zjutraj če gor ne bo pisalo, da velja, je čas da greš naprej z življenjem…

Ne delaj tega.in ne hodi k psihiatru. Rabiš kliničnega psihologa. Čas bo tebe ozdravil. Ne zdravila. V času hude stiske morda pomirjevalo,občasno  da se ne zasvojis. Boli vem, imaš podporo mojo. Zjoci se. Kako ti lahko pomagam?  Piši in vse izlij iz sebe.   Lahko jočem s tabo  lahko te samo poslušam…in sem tiho. Ne bom rekla da te razumem  ker to nisem doživela, lahko pa sem v tezkih trenutnih v mislih s tabo. Objem.

Meni je to, kar  želiš narediti tudi sporno … Vprašanje kako je s tvojim mentalnim zdravjem! Z mrtvim se ne moreš poročiti in tudi speljati obreda, ker nihče pri zdravi pameti ne bo prišel na poroko brez ženina. Žalovanje lahko traja in traja, ampak na koncu je bistveno, da gre človek naprej, ne da obljublja zvestobo mrtvemu človeku. Hočem reči, da ti ta človek ni bil namenjen, sem pa prepričana, da te sreča čaka s kom drugim. Psihiatrija ni nujno nekaj slabega, če si za nazaj, pa pojdi, da boš razumela, kaj je bistvo napisanega.

sožalje in hrabrilno-tolažilni objem

ja, imaš pravico, naredi sama ali z nekom, ki te razume

odžaluj in to tako, da začneš žalovati in da ga spustiš in potem naprej korak za korakom

poišči si sočutnega terapevta in predelajta ta to travmatično zgodbo, iluzijo, ki si si jo zgradila …

tudi pokojni bodoči mož je bil popolno nepopoln, kot si ti in jaz …

poišči svoje poslanstvo na tem svetu in bodi koristna

na psihiatriji na izgubljaj časa, ker tja ne moreš iti na silo, ker si, sklepam, prištevna, odrasla itd

srečno iz srca!

Ženska kaj ti ni jasno?ne moreš se poročiti z njem ker je mrtev.

Mrtev!!!