Pogrešam ga

Tako zelo ga pogrešam … pam samo, da je najina vez dovolj močna, da bova nadaljevala najino druženje. Pa karkoli že to je, definitivno je več kot samo prijateljstvo. Spustila sem ga v svoje življenje, morda bolj, kot sem kdaj koli načrtovala. Iz prijatelja za druženje je nastal moj zaupnik, moj ljubimec, moj. Jaz pa njemu ne pomenim toliko. Ima me rad, vendar me drži dosti bolj na distanci, umaknjeno od svoje družine, kljub temu pa mi pove ogromno, tudi osebne stvari, za katere je potem sam presenečen, da jih je sploh povedal. O njemu, o njegovi bivši partnerki, o pokojni ženi, o flirtu, ki ga je imel po razhodu. Pogovarjava se lahko o čisto vsem. Vendar … zdaj trenutno ima zdravstvene težave in se je povsem umaknil, ne želi me videti in ne morem mu dopovedati, da te njegove težave name nimajo vpliva. Par dni nazaj je enostavno utihil, nehal odgovarjati na moja sporočila, klice … ko da nikoli nisva obstajala – midva. Ne vem, kaj naj naredim. Naj grem k njemu domov, na vrata? Naj ga enostavno izbrišem iz spomina? Pogrešam ga iz ure v uro bolj.

Da nimaš niti toliko spoštovanja do človeka, ki očitno rabi mir, da bi mu dal mir. Gruntaš kako bi mu šel morit na vrata. Ker ga TI pogrešaš. TI ga rabiš. TI, TI, TI, TI…..kaj rabi on te boli *****. Če je pameten se te bo izognil na par km.

Če bi ga interesirala, bi obdržal kontakt. Ravno to da ti njega loviš je razlog, da mu nisi interesantna.

Pusti ga. Minilo bo. Vsak dan bo manj težko. Lahko je tako zaprt ali nepripravljen na skupno vezi. Tak moški je težaven, si res to želiš?

Ne vem zakaj se ene ženske pustite tako teptati, kot da mislite, da si ne zaslužite nekaj bolje.. Niti bare minimum ne zmore ta tip, pa hrepeniš po njem, kako?! Ni mi jasno in tega nikoli ne bom podpirala. Pač to ni ljubezen. Moški te mora gledati kot Boginjo in s teboj ravnati kot z nežno rožico, dihati zate, te varovati pred zmajem, te držati kot kapljico vode na dlani.. vse kar je manj, je samo za prečrtati in to z vodoodpornim!

Negotovost ni lahka, ne veš, koliko časa bo trajal njegov umik, kdaj te bo hotel videti, če sploh. Ampak še vedno si tudi ti, ne samo vidva in je prav, da v tem zosu narediš kaj neodvisno od dvojine. Celo koristno bi bilo, da skozi vse življenje ohranjaš kaj, kar te izpolnjuje, tebe osebno, ko ne moreš računati na nikogar. Drugi odidejo, se preselijo, umrejo. Tudi ti boš, a do takrat je edina realnost, da si in poskrbi, da ti bo dobro.

Samo ne mu it na vrata, nenapovedani obiski žensk, ki želijo “samo razčistiti” so nočna mora vsazga tipa, če ima zdr. težave in želi to sam porihtat, si zasluži ta mir.

In prav ima tista, ki je napisala, da če se ženska preveč oklepa tipa, to oklepanje straši in odbije, privlačno ti je, da lahko ona preživi tudi brez tebe, da je samostojna punca.

Hvala vsem, ki ste si vzeli čas in zapisali svojo misel. Jaz sem se dejansko ustrašila, da se mu je kaj zgodilo. Ker zame ne vedo njegovi otroci, kdo sem. Vedo, da obstajam, ampak če bi se mu kaj zgodilo, … hja ga ni, ki bi me olaho obvestil. Zaradi sebe moram vedeti, kaj se je zgodilo, zakaj me odvrača od sebe … če so to njegove težave, meni pač niso pomembne, Zaradi tega ga lahko še vedno sprejemam takega, kot je. J, njega pa frustrirajo in zato beži v osamo. Ampak a ni bolje, če je to edini razlog, da je z mano, kot pa s kakšno drugo kjer bo pravzaprav isto???