pofočkajte se tisti, ki ste uživali v lockdownu

Evo, jaz sem že ena izmed njih. Še nikoli se otroci niso tako dobro imeli kot med zaprtjem šol. Vsaj moja dva in njihovi sošolci. 3. in 6. razred. Tudi sama sem delala od doma, nekaj malega pomagala tamalemu, ampak večino je sfolgal sam, skupaj s sošolcem sta velikokrat delala v duetu. Šestošolka je pa itak samostojna. Delo za šolo je bilo končano pri malem v 3 urah, pri taveliki v 5 urah max.

Nobenega divjanja, hitenja zjutraj, v izi skupen zajtrk, potem je mož šel v službo. Nekje ob 9.00 sta se spravila pred rač, starejša kdaj, ko so imeli zoom ob 8.00 tudi prej. Vse je šlo na izi, svoje delo sem tudi uspela čisto okej opravit tudi v popoldanskem času, potem pa sprehodi, kolesarjenja itd. Mulca sta uživala, s sošolci so se dobili večkrat in se skupaj igrali. Kot je ena že prej povedala, med šolskim letom ponavadi ni popoldan nikogar od otrok zunaj, vse na nekih izvenšolskih dejavnostih ali doma, zdaj je bilo kar nekaj skupinic otrok okoli.

Verjamem, da je za starše vrtičkarjev in prvošolcev težje, če delajo od doma in bi raje, da so otroci v vrtcu ali šoli. Tudi starši tistih otrok, ki so luftali in niso delali nič za šolo, so bili zelo proti zaprtju.

Torej, kako je bilo pri vas? Bi hoteli še eno zaprtje šol ali ne? In zakaj? Pa ne nekaj na splošno, prosim, v stilu, kako je ogromno otrok utrpelo psihične težave, dajte konkretno, je bil tak vaš otrok, zakaj tako? Ker jaz od vseh otrok, ki jih poznam, nihče ni bil psihično razrvan zaradi zaprtja.

Ne, ne želim. Kdor pa želi tako, pa naj šola otroke od doma in postane , gospodinja,

Nič hudega nam ni bilo.

Predvsem se je vse odvijalo bolj umirjeno, počasi, kar na lepem je bil za vse čas, nobenega norenja in priganjanja, vse u izi, vse narejeno.

Edino tista prehajanja občin so bila blesava s potrdili in navlako.

Vprašanje je bilo, zakaj ne želiš. Kakšne so bile tvoje izkušnje, da tega ne želiš?

Če bi nadaljevali s šolanjem od doma tako kot so med lockdownom in bi imeli otroci na voljo spletne učilnice, razlage in naloge, takoj podpišem šolanje doma. Če pa hočeš otroka šolati od doma, pa ga moraš dejansko sam poučevati. Nekateri ste kar malo zabrkljali pojme, ko ste govorili o tem, da ste zdaj tudi učitelji. Ne, učitelji bi bili, če bi predelali učni načrt in iz njega za vsak predmet potegnili vsebine, ki jih mora otrok obvladati, ter mu dnevno po predmetih podali razlago in določili naloge, vaje… To mora starš delati, če naj otroke šola doma. Mi smo pa vse to imeli ob lockdownu že narejeno s strani učiteljev, tudi slušne razlage, filmčke itd. Zato je bilo veliko lažje. To bi še počela, ne bi pa vzela nase breme celotne organizacije poučevanja za vse predmete, ker potem pa res ne bi bilo časa za moje delo od doma.

Torej, izkušnje?

Nam ni bilo všeč (jaz, mož in otrok). Kar se šole tiče (otrok je sicer samostojen) je bilo vse nekaj na pol.

Jaz tudi nisem bila tako efektivna kot v službi.

Družili se pa z drugimi v tem času nismo, ker mislim da je bil to poin dela in šolanja od doma.

Imam 3 in 5 šolko. Odličinjkinji. V šolanju od doma sta uživale, ker je delo potekalo v njunem tempu in sta za šolo porabili manj časa in delo je bilo bolj kvalitetno opravljeno, kot če bi bile v šoli. Velikokrat sta jamrale, da jima je dolgčas in smo  iskali dodatne naloge in ideje za kakšne samostojne projekte. Ko so se vrnili v šolo sem slišala kar nekaj pohval na njuno osvojeno zanje in pa raven znanja.

Ko je bilo delo opravljeno sta se družili s prijateljicami, sošolkami in sorodniki ali pa se ukvarjale s svojimi projekti.

Pogrešali smo edino popoldanske dejavnosti (imata skoraj vsak dan nekaj).

Mi2 z možem prihajava domov ob 16:30.

Vmes sta  imele doma dedija in babico v spodnjem štuku.

Če naše dve vprašaš, podpišeta takoj za ponovitev.

Evo, še ena. Vse je bilo okej, kot pravijo zgoraj, vse v izi. Jaz sem bila doma, prejemala 80% plačo, ampak bi takoj šla še enkrat. Pa imam vrtičkarja in prvošolko doma. Ampak jaz uživam z otroki, ogromno smo raziskovali, pekli, kuhali, se sprehajali, izdelovali… Sploh pri prvošolki, ki že bere, ni bilo nič takega, kar bi nujno morali početi, da ne bi potem bili v zaostanku. Mi smo vse delali na drugačen način. Recimo enkrat so obravnavali železniško postajo, pa smo šli vsi skupaj na dejansko železniško postajo in gledali vlake, avtobuse. Tako učenje jim ostane veliko bolj v spominu. Skratka, ja, jaz bi tudi še enkrat.

Tista, ki pravi, vzemite jih domov in šolajte od doma, seveda bi, če ne bi rabili dveh plač.

Proti so bili starši, ki se jim ne da gledat otrok doma in tisti, ki imajo otroke, ki niso delali za šolo skoraj nič. Ki so dnevno iz šole dobivali sporočila, da njihov otrok ni prišel v spletne učilnice niti na zoom. Taki so potem, ker ne znajo svojega mulca pripravit k delu, čisto ponorelo zahtevali odprtje šol. Da pa njihov otrok v šoli ravno tako ne posluša in samo moti pouk ali pa pač ne razume razlage, pa jih ne briga, ker ga ne gledajo doma. Pa otroci, ki niso razumeli snovi, v šoli imajo pa en kup dodatne pomoči učiteljev, starši pa jim ne znajo pomagat. Starši delovnih otrok in bistrih otrok so pa v veliki večini bili zadovoljni s takim načinom dela.

To je vsa resnica.

Jaz imam dva otroka, ki sta delala redno in samostojno, ko so prišli v šolo, odlične ocene. Prostega časa so imeli obilo, veliko smo se družili, stresa nobenega itd. Podpišem za spet.

Sem imela OŠ otroke na delu od doma. Sem od doma šolala tudi sama.

Sta odlični učenki in z njima res ni težav, a sta rekli da je bilo to leto res naporno.

Ker otroci potrebujejo  interakcije v večji skupini sebi enakih kjer lahko, brusijo, svoje socialne veščine.

Ker se je ocenjevanje znanja izvedlo instant v roku 2 mesecev. Res z manjšim številom testov in spraševanja, a enakim obsegom snovi.

Ker poučujem na fakulteti z naravoslovno usmeritvijo, kjer so eksperimentalne veščine pomemben del pridobljene izobrazbe in upam trditi da je na ostalih ,,tehničnih,, šolah podobno.

Ker je pozornost-sodelovanje otrok, dijakov, študentov v živo-v učilnici nesporno boljša.

Ker nobena, se tako dobro pripravljena organizacija dela na daljavo (predavanja ,,v živo,, ob uporabi: vseh mogočih prej pripravljenih posnetkov, grafične tablice, …) ne da slušateljem tistega kar lahko dobijo ob stiku v živo. To so potrdili tudi mladi s katerimi sem govorila o tem.

Ker mora gospodarstvo preživeti

Ker je že preveč ljudi na robu finančnih, in veliko njih na robu psihičnih zmogljivosti

Ker …( še bi lahko naštevala)

Ali pa: za so bili tisti starši, ki se jim ne ljubi hodit v službo in tisti ki imajo asocialne otroke.

Bilo je super.

Zoom …slovenščina…2 strani so reševali v DZ eno facking uro. Brali so en po en pa se lovili pa iskali pa mučkali.

Moja je odprla DZ, hitri dvignila roko, povedala prvi primer in do konca rešila prvo in drugo stran, ko so bili ostali še pri prvi nalogi.

Potem je zraven lepo tiho delala matematično DN in vaje.

Ko je bilo konec sem jo vprašala, če je v šoli tudi tako.

Je rekla da ja, da reši nalogo, naprej pa ne upa reševat, ker se potem učiteljica krega na njo pa domače naloge za matemtiko tudi ne upa delat. Pol pač sedi tam in celo uro bulji v tisti DZ v naloge, ki jih rešila že prvih 15 min in se dolgočasi.

Njej je dejansko muka v šoli, ker ji je dolgčas.

3 razred.

26 učencev v razredu.

Mi V službi pa j* K* sama jeba. Zaradi delo od doma pa necepljenost. Kolk paprik je zdej na vrtu, mislim ?

Ne študentki ne srednješolki ni bilo dobro. Slaba kvaliteta razlag, izolacija od vrstnikov, sedenje najmanj 8 do 12 ur ali več pred ekranom, ignoranca in sprenevedanje nad okoliščinami s strani posvete v stilu, da je vse, kot običajno, predavanja po liniji najmanjšega odpora, etc. res niso tisto, kar si še lahko želimo. Ne hvala za tako izobraževanje.

Še najbolj jo je odnesel osnovnošolec, saj je vzporedno lahko igral igrice in ostale pizdarije. Na srečo je dovolj inteligenten, da navkljub ne kvalitetnem pouku zaenkrat vse BP predela sam.

Delo na domu je bilo za nas misija nemogoče, ker v stanivanju nimamo konforta, da lahko vsak mirno dela v svoji sobi.

O internetni povezavi pa ni vredno besed. Pri 3 plus napravah se sesuje, a teh težav nismo imeli zgolj mi, tudi profesorji. Kaj dosti v zvezi s tem napraviti ne moremo, saj bi bilo potrebno urediti infrastrukturo, katere lastniki pa nismo.

V kolikor bo ponovno šola na daljavo, se tega več ne gremo.

Bom odgovoril na tvoje vprašanje, da je ogromno otrok utrpelo psihične težave a ti ne poznaš nobenega takega primera.

Jaz sem sicer odrasla oseba, a lahko ti povem na svojem primeru kako bi bilo če bi bil šolar v teh časih. Ti imaš namreč veliko srečo glede službe in otrok, da šolske obveznosti opravijo tako mimogrede. Jaz sem imel namreč kar tri učne motnje in to v času ko ni nihče vedel za njih in stroge starše tako, tako da imam le osnovno šolo. Da bi bil šolar v teh časih zaprtja bi se vrjetno moje šolske obveznosti zavlekle na ves dan, vse dni v tednu tudi vikend.

Tako da ne morem vrjeti kako gladko gre pri tebi in da praviš, da je tako celo pri vseh, ki jih poznaš. Očitno res spadam med tiste ljudi, ki imajo manj sreče kot ostali.

Tako, da zavedaj se, da te stvari niso samoumevne in ko se bo spet začelo jutranje divjanje in hitenje se spomni, da imajo ostali še 1000 drugih težav poleg tega, ki naredijo njihovo živlenje nemogoče. Upam, da si gdaj hvaležna za to kar imaš???

Veš ker ni to samoumevno. Včasih se vse to podere, če pride bolezen itd. Ali pa vse to mine in otroci odidejo in si potem starši rečejo, da zdaj vidijo, da ni bilo tako slabo ampak, da je bilo kar dobro in da jim je žal, da se tega niso prej dovolj zavedali in bolj uživali skupaj z otroci. Tako, da bodi hvaležna. Morda imaš kakšne težave v živlenju, a te stvari ki si jih opisala ti potekajo dobro, že to da otroci brez problemov delajo šolo si ne predstavljaš koliko živcev ti prihrani.

Pri nas je bilo isto kot pri vas.

No, pa saj je tudi bilo napisano, za tiste z učnimi težavami, ki so v šoli bili deležni veliko pomoči, je seveda delo na daljavo bilo težko. Se strinjam. Pa zgoraj tudi, ko ena pravi, da nimajo pogojev v stanovanju za nemoteno delo treh otrok, od katerih je eden študent, pa srednješolec, pa osnovnošolec. Pa da ni bilo internetne povezave dobre, ja itak razumem, da je v teh primerih velik hudič. Pa na kakšnih fakultetah, kjer sploh ni bilo predavanj, ampak samo v stilu predelajte te in te bukve.

Ja, če ni pravega prostora doma, da se nekdo uči, je jeba, razumem. Če nima vsak svoje sobe, da bi imel mir, pa svojega računalnika. Samo ne vem, ali to, da ni pogojev za nemoteno delo spada pod kritiko dela na daljavo?

Dodajam: in tisti starši, ki jim ni prav preveč treba delat v službi oz. so bili celo na čakanju, plačo pa vseeno vlekli.

Ostali smo ali še vedno delali (proizvodnja) ali se matrali (enostavno se vseh stvari ne da preko zooma) ali morali “kršiti” ukrepe (v narekovaju zato, ker za službo si lahko pravzaprav šel kamorkoli in s komerkoli).

Naši otroci so tudi sfolgali sami šolo, a so bila predavanja oz. pouk neprimerno slabši kot v živo. In kar naprej so ure odpadale.

Da o dostopnosti javnega sektorja ne govorimo. Enostavno so se zaprli in očitno tudi bolj malo delali.

No Jeba je z ljudmi, določenimi. Ob delu sem predelala faks, bolna mami, pa še služba. Tole kar je postalo, je pa za nikamor. Sama j*.

Moja hči je imela slabo pri matematiki in fiziki, seveda ni poslušala razlage in temu primerne ocene. Bilo je zelo naporno zjutraj predavanja preko zooma, popoldne pa še naloge in učenje.

Meni ni manjkalo nič. Srednješolec je zmogel sam, ampak je pa res, da je odgovoren, samostojen in bister. Jaz sem bila veliko bolj efektivna kot v službi, ker so tam ves čas neke motnje. Osnovnošolec je tudi sam sfolgal.

Eni starši pravite, kako je bil pouk slabši kot v živo. Kako pa veste, da je v živo slabši? Vam povedo otroci? Meni so moji rekli, da je bilo veliko manj motenj prek zooma, ker so pač tiste, ki so brez veze čvekali, učitelji izklopili in je bil mir. V učilnici pa jih ne moreš in motijo vse, ki bi se radi česa naučili. Moji mi pravijo, da od ene ure zagotovo 15 min gre zaradi discipline, pa dodatne razlage ni, medtem ko imaš na daljavo vse posneto in si lahko večkrat pogledaš. No, moji so bili zadovoljni. Slabo delo nekaterih učiteljev in luftanje nekaterih učencev pa ni razlog, da ste proti delu na daljavo. Slabi učitelji so slabi tudi v učilnici, prav tako kot učenci, ki se jim nič ne ljubi in ves čas motijo pouk. Razlika je samo v tem, da jih v šoli ne vidite.

Ste pa res čuden folk. Uživate v tem, da vam omejujejo gibanje?

Zanimivo brati tole….Vsi starši tu gor imajo očitno same briljantne in nadpovprečno inteligentne otroke, ki majo same petice……Starši samih “brihtnih” otrok tu gor.;)

Neverjetno. Jaz imam dve sodelavke, ki sta sicer končno “zadihale” ob končani šoli, kajti njuna otroka sta komaj komaj zaključila šolanje s pozitivno oceno. Kar se prej ni dogajalo, ko je šola “normalno lavfala”. Njima šolanje na daljavo pač ni šlo. Jima pa gre sicer cisto solidno, štirice, kakšna trojka…Nima veze. Tukaj govorit o brihtnih otrocih in butastih, če se tako izrazim po vaše, je zelo nefer. Kajti vsak otrok je poglavje zase. Enemu bo nekaj v življenju bolj lavfalo, drugemu pa kaj drugega. Hvalabogu!

Se strinjam zgoraj z eno učiteljico, da je šolanje na daljavo za en drek. Pamži rabijo druženje, ne pa sedenje od jutra do večera za računalnikom vsi zblojeni.

Pa saj pravijo mame zgoraj, da so dopoldne delali za šolo in službo, popoldan so se pa družili s prijatelji. Čak mal….a karantena je veljala samo dopoldan?

Samo dobro plačano podpiranje lenobe je bilo to in nič drugega. Upam da nikoli več.

In tvoja izkušnja? Je ni?

Ja, so se družili popoldan z enimi dvemi, tremi sošolci. Zdravimi, da ne bo pomote. In? Bolje kot biti najprej v razredu s 26-timi, potem pa še s 150-timi na kosilu.

Ja, pač sprijaznite se. Eni imamo bistre otroke, ki se radi učijo, eni pa imajo luftarje, ki jih morajo siliti k učenju ali pač bog pomagaj take, ki jim gre težko v glavo. Tako je bilo, je in bo vedno bilo. Pa menda ne misliš, da so vsi enako zagnani za šolsko delo in enako hitro dojemljivi? Ja, pač imamo srečo, kaj moremo za to.:)) Kakšno podpiranje lenobe? Tudi pri delu na daljavo v službah se je zdaj točno videlo, kdo zmore svoje delo samostojno opravit, komu je pa bilo treba vedno pomagat pri delu. Eni tudi sedaj delamo od doma, ker je narava našega dela taka, da lahko opravimo od doma. Ni to nobeno podpiranje lenobe. Če pa je tvoj otrok len/nesposoben ali pa ti sama, pa ne zmoreta samostojno delati, to ni napaka dela od doma, ampak tvoj primanjkljaj. Face it!