Po ločitvi, kako naprej?
Zakaj noben avtor ne napiše kako se je zadeva razpletla?
Drugače je pa pa po mojih izkušnjah tako da mlado punco bolj zanimajo tako imenovani “bad guy” profili in se ne zmenijo za tiste ki jim je res do nje. Ko pa ji naredijo otroka pa grejo za drugimi se čudijo, še slabše je pa ko more ona skrbet za njega ker nima šihta ali pa ima toliko kazni da ni od plače ni nič.
zmedena sem, 13.07.2020 ob 07:04
Ostala sem sama z otrokom, sama s svojo plačo, ki je povprečna in brez drugega imetja. Vse kar smo imeli, je bilo njegovo in sedaj živim pri svojih starših, v majhnem mansardnem stanovanju. S starši se načeloma kar dobro razumem samo to vseeno ni enako kot biti na svojem. Trudim se po najboljših močeh, da sinu omogočim kar se da normalno življenje. Težava je v tem, da sicer spoznavam veliko novih ljudi, v službi in tudi preko neta, vendar se mi zdi, da večino moških želi samo bežno avanturo. Jaz si pa želim imeti nekoga ob sebi, ki bo tam v dobrem in v slabem. Stara sem 33 let in se mi zdi, da sem premlada, da bi ostala sama. Moškim sem na splošno všeč, sem vitka, dobre postave in tudi zelo skrbim za svoj izgled. Res nevem kako in kje spoznati nekoga, ki bi rad spoznal mene in mu ni samo do tega, da sva intimna ampak si želi družinskega življenja. Ne moti me, če ima tudi on otroke in prejšnje veze, želela bi le, da ima svojo streho nad glavo in da torej ne živi pri starših. Veliko lažje nam bo, če bomo na svojem ker več generacij težko živi pod isto streho. Sem preveč zahtevna?
Ja, preveč si zahtevna. Zakaj? Ker bi novo, kvalitetno vezo želela, vsaj tako razumem tvoje pisanje, – takoj. Človek se mora po ločitvi najprej zaceliti, dati času čas, ugotoviti svoj delež krivde v razpadlem odnosu, najti srečo tudi sam … To so lahko leta … Pa tudi nekaj moškim, ki ti ne ustrezajo, odločno reci ne (če ti avanture ne ustrezajo, rečeš ne brez pardona). Potem pa pride pravi. Mislim, da bi večina ljudi bila v kvalitetnejših partnerstvih, če bi imeli potrpljenje, da počakajo.
Miki miško, 13.07.2020 ob 07:23
Prebral do tukaj; ” Trudim se po najboljših močeh, da sinu omogočim kar se da normalno življenje”, naprej niti nima smisla…
Kaj takega ni možno. “sin” (beri noben moški otrok ki odrašča ob “ločeni mami”) nima nikakršnih šans, da bi dorastel v svobodnega torej odgovornega, zdravega moškega. Začenši z, da ni bioloških danosti, skregano z naravnim pravom, pa vse do privzgojenosti večnega životarjenja na tuj račun.
Si pa bedak na kubik.
Kakšne klatiš.
Draga ženska, najprej se nehaj smiliti sama sebi in zaživi.
Sama sem že 7 let, z otrokoma danes starima skoraj 9 in skoraj 13… Pa si preračunaj koliko sta bila stara, ko sem ostala sama. Ostala sem sama, z njima in minimalno plačo, šla v podnajemniško stanovanje… In si preračunaj. Pa še danes živim. Sama. Nimam partnerja, ker obupanca za seks ne rabim, ker maminega sinčka ne rabim, ker financ ministra ne rabim, ker prav tako ne rabim nekoga, ki ga rata strah ko veza postaja resna. Kar ne pomeni, da se v teh letih nisem zaljubila… Sem se, a žal to ni bil človek za družinsko življenje, kakršnega si želim jaz.
Zato mlada dama, postavi se na noge, preračunaj in pojdi na svoje. Vse ostalo pa bo že prišlo, ko bo čas za to.
Stara sem 37 let, ti pa 33. Ko boš spoznala, da je biti sam bolje, kot biti z nekom ki ni zate, boš zaživela. Zaživela z družbo, ki jo imaš.
Ne obupaj, življenje je lepo.
Samski554, 01.08.2021 ob 21:30
Lej ni vse tako črno, samo potrebuješ čas da spoznaš pravega. Sam sem samski brez otrok in z veseljem bi vzel kako mamico z otroki, ker sem finančno dobro situiran mi ne bi bilo skrbeti tudi za otroka čeprav ni moj. Tko da nismo vsi moški enaki..
Nekateri želimo več kot samo sex..
To je bilo pa prijetno prebrati. Zadnji stavek sploh.. če bi več moških tako razmišljalo, bi ženske ne ostajale v bednih zakonih, saj bi imele upanje, da bo vse v redu po ločitvi, da ne bo konec sveta in predvsem, da je možno srečati nekoga, ki bo spoštljiv in ljubeč do njih.
Samska101, 01.08.2021 ob 21:45
Draga ženska, najprej se nehaj smiliti sama sebi in zaživi.
Sama sem že 7 let, z otrokoma danes starima skoraj 9 in skoraj 13… Pa si preračunaj koliko sta bila stara, ko sem ostala sama. Ostala sem sama, z njima in minimalno plačo, šla v podnajemniško stanovanje… In si preračunaj. Pa še danes živim. Sama. Nimam partnerja, ker obupanca za seks ne rabim, ker maminega sinčka ne rabim, ker financ ministra ne rabim, ker prav tako ne rabim nekoga, ki ga rata strah ko veza postaja resna. Kar ne pomeni, da se v teh letih nisem zaljubila… Sem se, a žal to ni bil človek za družinsko življenje, kakršnega si želim jaz.
Zato mlada dama, postavi se na noge, preračunaj in pojdi na svoje. Vse ostalo pa bo že prišlo, ko bo čas za to.
Stara sem 37 let, ti pa 33. Ko boš spoznala, da je biti sam bolje, kot biti z nekom ki ni zate, boš zaživela. Zaživela z družbo, ki jo imaš.
Ne obupaj, življenje je lepo.
Kaj pa če bi se ponovno zaljubila?
Forum je zaprt za komentiranje.