Plačevanje “cene” za doseg cilja
Vam je to težko? In če vam je, menite, da je cilj pravi, pristen, iz vaše notranjosti? Ali gre bolj kot ne, samo za blažitev zunanjega pritiska, pričakovanje okolice?
Nikoli nisem bila ženska, ki ni vedela kaj hoče, kar sem želela, sem si(lahkotno) izpolnila, ne glede na eventualne “žrtve”. Zdaj pa imam pred sabo nek cilj, glede katerega sem tako omahljiva, kot še nikoli. Že nekaj let bijem bitko sama s seboj. Zavedam se, da polovičarstvo ne bo dovolj, ali kot sem prebrala v eni knjigi, stopinja do vrenja je premalo.
Bojim se, da se bo zgodilo ravno to. Ali drugače, zaradi nezmožnosti popolne predaje cilju se bojim, da ga ne bom dosegla. In ves trud bo zaman…
Forum je zaprt za komentiranje.