Pesnite?

Ali kdo pesni, pa ne mislim za glasbilo, kitaro in tako, ampak prave pesmi? Sonete, pesnitve, žalostinke, za dušo?

Jaz!

Evo pesmica:

Rokenrol, sedi dol,

poišči si primeren stol,

gate dol,

kurca ven,

babo sem,

otroka ven!

Preden se nocoj potopim globoko v sanje,
naj odgovorim še na tvoje vprašanje:
Pravijo, da govorec sem zelo prijeten,
najbrš zato, ker z besedami sem spreten,
ker besede se mi pretakajo po glavi,
hitreje kakor teče voda v reki Dravi.
Morda sem proti tebi res še zelo zelen,
a povem ti: za rime sem bil že nagrajen!

Ne morem hoditi, ne čutim telesa, kaj se dogaja? Kje sem?

Ne vidim več nič, ležim, ne upam vstati, da se ne zgubim.

Ne morem dihat, umiram, ni me več. Smrt.

Ležim, nisem sam.

Slišim dihanje, a sem sam.

Kričim, a nihče ne sliši.

Vidim, a nihče me ne vidi.

Sem, a nihče me ne čuti.

V srcih je trda tema.

Ni več.

Nič.

EJ men se tud to dogaja.

Prejsnji teden sem bila čist fuč.

Res sem mislila da pridem preč.

Aja.

Tu naj bi bla kut pesem?

Ampak men se je res tko dogajal

Sem šou u mesto,

S pežojem na cesto,

Parkiru sm ga tam,

K pride Belina iz banke vn.

Jou, jou končano, wack, shit..

Jou, jou, kle j’ Trnov, jz bom kuzlov….

Na melodijo italijanske popevke Volare:

Baaarabe

Wuo wuo

Pooosrane

Wuo wuo wuo wuo

Rime včasih so kot ptice,
dušo dvigajo k oblakom,
včasih nežne so cvetlice,
objemajo vrtiček s slakom.

Rime včasih nas bolijo,
ko želimo si svobode,
večkrat nas razveselijo,
žarke iščemo svetlobe.

Rime nosimo v sebi,
vsak dan znova, brez predaha,
danes na papir jih zmami
tih spomin vklesan v vrata.