Partnerstvo – pričakujemo/iščemo tiste znake ljubezni, ki smo jih dobili v otroštvu
Aha, ti si “latast”, zena oz. mati pa je custvena. Vsaj nekaj. :))
A se starsevstva da uciti po knjigah in razvijati ter izpalejevati sila tezke filozofije po Vesni Godini in pisati romane?
Dolocene stvari ze, drugace pa je to odvisno od “obcutka” – kjer je pri nekaterih ta ocetovski oz. materinski obcutek” zelo dobro razvit, pri drugih srednje, tretjih slabse in cetrih zelo slabo. Tako kot posluh za glasbo. Je v veliki meri prorojeno oz. se ta oblikuje skozi odnose, ki so jih imeli (bodoci starsi) v primarni druzini. Zelo tezko je biti matere tistim zenskam, ki so imele mizeren (napet, agresiven) odnos z materjo, kot primer npr. Svetlana Makarovic, ki je tudi naredila prav, da ni postala nikoli mati, ce ji ni uspelo razresiti tega “vozla” z njo – posteno.
Ce filozofiras o vzgoji oz. starsevstvu, te to ne bo naredilo niti boljsega niti slabsega oceta.
Se strinjas, sicer pa lahko se vedno pogledas, kaj pise Vesna Godina? :)))
Hvala, da se vsaj v nečem strinjava :)) Še je upanje :)))))
To je naša prednost!, da jih nimamo in jih nikoli ne bomo imeli, čeprav se nekateri očetje delajo, igrajo neko “mama vlogo”, vendar to ni v korist otrokom, niti njim. Nikomur. Zato pa smo lahko tisti, ki otroku postavljamo pogoje v katerih razvije drugačen način mišljenja, pogoje v katerih zamenja svoj infantilni način razmišljanja, v katerem je ženska samo “kos mesa za uporabo” in se ga brez slabe vesti zavrže. In deklica dobi tisto lastno vrednost, da se po morebitnem takem dejanju ne obtožuje, da se ceni in ji ni žal za takim “pezdetkom” (po Ruglju), se ne krivi, da obstaja.
In to vse se začne z “odprtim hladilnikom”. 😉
Preveč vsega in še več zaduši otrokov razvoj, ker je enostavno vsega preveč, za nič se ni nikoli potrebno NIČ potrudit oz premalo potrudit in vse to vse in še več nima nobene, prav nobene vrednosti, če ne pozna tiste druge skrajnosti. Zato ne zna cenit tega, kar mu nekdo daje, komot pljune na to in gre neobremenjen dalje.
Hvala za to prispodobo, kot posluh za glasbo…… 🙂
Vsi imamo v sebi zapisane enotne note za partnerstvo, starševstvo….. za mnogo tega, in dokler se naše brenkanje po strunah partnerstva vsaj približno ne ujema z tem našim notranjim zapisom ne postanemo starši 😉 Takrat se moramo naučit še pesmi starševstva. Dokler samo slepo vlečemo strune še nismo usklajeni z našim “notranjim notnim zapisom”, do takrat tudi od otrok ni melodije, ki bi pogrela srce. Nekateri zmorejo zaigrati več melodij, bolj prefinjeno, drugi se naučijo le del notnega zapisa, vsi pa morajo upoštevati tisto, kar imamo vsi zapisano v sebi, če želimo, da bodo naši otroci srečni oz da se bodo kot odrasli ljudje spopadali s čim manj čustvenimi težavami.
Ne vem, če se da starševstva naučit po knjigah, lahko pa ti je v pripomoček, orijentir kako “naj bi bilo”. Tudi dr. VG ima nekaj odgovorov na to temo, sicer bolj tehničnih, princip delovanja, ki si ga vsak okranca po svoje, osnova je pa skupna.
Menda nekaterim ni preveč po godu zato bodo napisali svojo verzijo, Katjenka si je celo vzela dopust in si ji lahko pridružiš, bomo v prihodnje brali, gledali vajino verzijo:
Vzgoja in posledice vzgoje otrok po: Katjenka & Matjazko s podaljški… 😉 :)))) …….ccccccc
Ja vem, kako si želela prikazat, nisi edina in to je vaš problem. Problem vseh tistih mam, ki nudijo vse in še več in s tem delajo iz zdravih otrok (čustvene) invalide, vse v lastni podobi večvrednosti “odstavijo/odstanijo” moškega? iz vzgoje otrok. :((
Ja, moški pa v nas vidijo spolni objekt, torej smo si “kvit”.[/quote]Tisti, ki tako gledajo so najbrž res invalidi, zasluge za to pa ima “ena in edina – moja mamica” – ženska ;)[/quote]
Ne vem On_ kako je s tem, še vsak mi je dal do znanja, da sem mu zanimiva iz fizioloških razlogov, kaj drugega pa mu ni bilo kaj dosti mar, razen par “cepcev”, ki so se oreng fejkali. Zato sem pa raje samska, navsezadnje mi ni do zveze, kjer mene nekdo na drugi strani ne zna gledati tudi kot na enakovredno osebo, če jaz ne druge ljudi ne gledam kot na spolni objekt, potem to vzdržnost pričakujem tudi od drugih.
Tisti, ki tako gledajo so najbrž res invalidi, zasluge za to pa ima “ena in edina – moja mamica” – ženska ;)[/quote]
Ne vem On_ kako je s tem, še vsak mi je dal do znanja, da sem mu zanimiva iz fizioloških razlogov, kaj drugega pa mu ni bilo kaj dosti mar, razen par “cepcev”, ki so se oreng fejkali. Zato sem pa raje samska, navsezadnje mi ni do zveze, kjer mene nekdo na drugi strani ne zna gledati tudi kot na enakovredno osebo, če jaz ne druge ljudi ne gledam kot na spolni objekt, potem to vzdržnost pričakujem tudi od drugih.[/quote]Tale bo pa težka. Na vsakogar nasprotnega spola, nekateri tudi istega(vsaj malo 😉 gledamo “kot na spolni objekt” (karkoli že to pomeni, in tega ne moreš preprečit. Sicer ne vem kaj si pod to oznako predstavljaš, a že to, da se kdo ozre za kom? Je to že preveč, ker mu ti prebereš misli?
Po tej logiki sem jaz tat, če na cesti pogledam za všečnim avtom napr.?
Ne vem, mnogi so nam všeč, tako za pogledat, imajo lep “kostum” pa vendar mislim, da nimajo vsi želje se potem metat za nekom, sploh če so v (zadovoljujoči) zvezi. Ne gre tega enačit z nezvestobo, vsaj po moje ne.
Drugo je ko se nekdo ne mora zadržat (posledično tudi zaradi vzgoje) in bi naskočil še simpatično veverico, če ne bi pobegnila na drevo……
Ribica vem kaj si mislila, namenoma sem obrnil tvoje besede “v drugo smer”, da je tekla voda na moj mlin… 😉 :)))
Kako pa izgleda čustveni invalid ? Mislim, kakšne so njegove lastnosti, da ga vidiš kot čustvenega invalida ?[/quote]
Če močno pretiravam, je zame čustveni invalid tisti, ki:
– ne zna vzpostaviti odnosa z drugimi v smislu emocij,
– je odvisen od drugih, vedno potrebuje nekoga, da se sam počuti bolje,
– je zavrt v čustvovanju, ne izraža in ne sprejema nikakršnih čustev,
– nikoli ni srečen, drugi so krivi za vse njegove tegobe,
– je brezbrižen in egoističen,
– je prazen v sebi, zgolj lupina,
– brez sočutja. Ker se ne zaveda svojih občutkov, ne vidi in ne sprejema občutkov drugih. Nima sposobnosti se vživeti v druge.
– slabo vzpostavlja medsebojne odnose
– itd.
Skratka…čustva nas delajo resnične in žive. Takšni ljudje so pa “mrtvi”.
Kako pa izgleda čustveni invalid ? Mislim, kakšne so njegove lastnosti, da ga vidiš kot čustvenega invalida ?[/quote]
Če močno pretiravam, je zame čustveni invalid tisti, ki:
– ne zna vzpostaviti odnosa z drugimi v smislu emocij,
– je odvisen od drugih, vedno potrebuje nekoga, da se sam počuti bolje,
– je zavrt v čustvovanju, ne izraža in ne sprejema nikakršnih čustev,
– nikoli ni srečen, drugi so krivi za vse njegove tegobe,
– je brezbrižen in egoističen,
– je prazen v sebi, zgolj lupina,
– brez sočutja. Ker se ne zaveda svojih občutkov, ne vidi in ne sprejema občutkov drugih. Nima sposobnosti se vživeti v druge.
– slabo vzpostavlja medsebojne odnose
– itd.
Skratka…čustva nas delajo resnične in žive. Takšni ljudje so pa “mrtvi”.[/quote]
Ali čustven invalid mora imeti vse lastnosti iz alinej prisotne ali je dovolj samo ena? Ker te potem moram razočarati, da smo vsi bolj ali ne čustveni invalidi, vsakdo ima najmanj eno alinejo vsaj latentno, če ne že popolnoma prisotno 😉
Od kje si sploh pobrala to besedno zvezo čustven invalid? Poznam le čustvene razvaline in ljudi, ki se jim reče da so “hladni” 😉
Z navdušenjem ugotavljam, da vse te navedene lastnosti imam, koliko jih pa pokažem zavestno oz namerno ali ne pa je stvar okoliščin, lastnega interesa – prioriteta mi je odreagirati razumsko in ne čustveno. Sicer pa kaj pomeni “invalid” mi ni treba razlagati, tako “glupa” si ne upam obstajati -ali pač?! Zlasti na Mon-u zadnje čase ugotavljam, da je bolje če si izrazito “omejen” v glavi, lažje in bolj učinkovito komuniciraš, takoj najdeš somišljenike. Ja, Goldfish, povsod se najdem pa na ljudi ne gledam tako, da bi kaj potencirali, vzamem jih takšne kot so, vsekakor pa oznako “čustveno invalid” ne bi lepila po nikomur ker ne vidim smisla ali potrebe za takšno označevanje.
Z navdušenjem ugotavljam, da vse te navedene lastnosti imam, koliko jih pa pokažem zavestno oz namerno ali ne pa je stvar okoliščin, lastnega interesa – prioriteta mi je odreagirati razumsko in ne čustveno. Sicer pa kaj pomeni “invalid” mi ni treba razlagati, tako “glupa” si ne upam obstajati -ali pač?! Zlasti na Mon-u zadnje čase ugotavljam, da je bolje če si izrazito “omejen” v glavi, lažje in bolj učinkovito komuniciraš, takoj najdeš somišljenike. Ja, Goldfish, povsod se najdem pa na ljudi ne gledam tako, da bi kaj potencirali, vzamem jih takšne kot so, vsekakor pa oznako “čustveno invalid” ne bi lepila po nikomur ker ne vidim smisla ali potrebe za takšno označevanje.[/quote]
Potem si z navdušenjem brezbrižna, čustveno hladna itd.? Zakaj bi se podcenjevala?
Želim si, da bi vedno odreagirala razumsko in čustveno hkrati:). Ker to ni mogoče, se trudim, da je oboje uravnoteženo. Nočem postati robot, a po drugi strani si želim obvladovati čustva. Po moje je zmernost prava pot.
Če se hočeš skriti na kratki rok, potem seveda priporočam “omejenost”, ker to je beg, kamuflaža.
Ja, predalčkanje ljudi je čist brez sočutja:). Saj se temu tudi sama poskušam izogibati, a vendar ne gre. Ker si postavljam kriterije, omejitve, meje…in potem hitro koga zapakiram v kakšen predal:).
Z navdušenjem ugotavljam, da vse te navedene lastnosti imam, koliko jih pa pokažem zavestno oz namerno ali ne pa je stvar okoliščin, lastnega interesa – prioriteta mi je odreagirati razumsko in ne čustveno. Sicer pa kaj pomeni “invalid” mi ni treba razlagati, tako “glupa” si ne upam obstajati -ali pač?! Zlasti na Mon-u zadnje čase ugotavljam, da je bolje če si izrazito “omejen” v glavi, lažje in bolj učinkovito komuniciraš, takoj najdeš somišljenike. Ja, Goldfish, povsod se najdem pa na ljudi ne gledam tako, da bi kaj potencirali, vzamem jih takšne kot so, vsekakor pa oznako “čustveno invalid” ne bi lepila po nikomur ker ne vidim smisla ali potrebe za takšno označevanje.[/quote]
Potem si z navdušenjem brezbrižna, čustveno hladna itd.? Zakaj bi se podcenjevala?
Želim si, da bi vedno odreagirala razumsko in čustveno hkrati:). Ker to ni mogoče, se trudim, da je oboje uravnoteženo. Nočem postati robot, a po drugi strani si želim obvladovati čustva. Po moje je zmernost prava pot.
Če se hočeš skriti na kratki rok, potem seveda priporočam “omejenost”, ker to je beg, kamuflaža.
[/quote]
Ne, navdušilo me je, da vse “alineje” premorem, koliko jih pa pokažem pa še enkrat navajam, da je stvar okoliščin in lastnega interesa. Ja, sem hladna oz ledena, znam pa biti tudi tako topla, da vsem zlezem pod kožo, zato pravim – vse je stvar MOJEGA interesa, okoliščin. Razsipništvo s čustvi je zelo naporno za prenašati, za tistega, ki se ne zna brzdati in ravno tako za njegove bližnje/okolico.
Če se želim skriti na dolgi rok, potem to ni več kamuflaža ali “omejenost”?
Ne vem, ti trdiš da se blefira, jaz pa zagovarjam svoj pristop, da se lahko odločamo ali bomo “hladni” ali “vroči”, če pa gre tu za ponarejanje oz fejkanje pa ne bi vedela, mora obstajati neki zunaji dražljaj ali pa simptom, da se temu primerno odzivamo. Partnerstvo je po večini fake, če pa ni pa slej ali prej to postane – tako pač je. Pa nisi odgovorila na vprašanje za dolgoročno skrivanje, če to potem več ni “omejenost” ali kamuflaža?
Ne vem, ti trdiš da se blefira, jaz pa zagovarjam svoj pristop, da se lahko odločamo ali bomo “hladni” ali “vroči”, če pa gre tu za ponarejanje oz fejkanje pa ne bi vedela, mora obstajati neki zunaji dražljaj ali pa simptom, da se temu primerno odzivamo. Partnerstvo je po večini fake, če pa ni pa slej ali prej to postane – tako pač je. Pa nisi odgovorila na vprašanje za dolgoročno skrivanje, če to potem več ni “omejenost” ali kamuflaža?[/quote]
Skrivanje je bežanje, torej se dolgoročno ne obnese, ker v sebi zanikaš to, kar si. Ne moreš kamuflirati v nedogled, ker zboliš. Telo in um se ves čas borita. Če ju forsiraš ter držiš v drugačnem položaju, se na dolgi rok zlomiš.
Seveda se ves čas odločamo, ampak ne v tem kdo smo. No, enim uspeva, da imajo več vrst mask. Lahko se od koga ali od situacije distanciraš oz. pristopaš na bolj “hladen”, umirjen način. Ampak le zaradi taktičnosti, ker si ne želiš, da te drugi ranijo (recimo, da pretehtaš, kolikšna je verjetnost).
Forum je zaprt za komentiranje.