partnerjevi otroci
Brezpogojna je ljubezen samo v času zaljubljenosti, pa še za zaljubljenost je potrebnih kup pogojev, da sploh pride do nje. 🙂
Robi, ves čas se vrtiš okrog pogojev, pa sem začela razmišljati, da je čista ljubezen pravzaprav brezpogojna. No, pri tebi ne:)).[/quote]
Spet namiguješ na (svojo) popolnost, ki je sposobna nuditi brezpogojno ljubezen ? 🙂
Jaz nisem tega sposoben.[/quote]
Sposobna sem sprejemati brezpogojno ljubezen:))). Torej, da me drugi sprejmete takšno kot sem, jst se itak ne bom spreminjala:)). Robi no, tolele z mojo popolnostjo sva že predihala, kaj spet vlečeš na plano.
Spet namiguješ na (svojo) popolnost, ki je sposobna nuditi brezpogojno ljubezen ? 🙂
Jaz nisem tega sposoben.[/quote]
Sposobna sem sprejemati brezpogojno ljubezen:))). Torej, da me drugi sprejmete takšno kot sem, jst se itak ne bom spreminjala:)). Robi no, tolele z mojo popolnostjo sva že predihala, kaj spet vlečeš na plano.[/quote]
A ni bilo govora o tem, da naj bi bila sposobna nuditi brezpogojno ljubezen, ne pa sprejemati…
Hm, tole mi je zanimivo.
Ali mati lahko brezpogojno ljubi (svojega otroka).
Smo enkrat (oz. večkrat) v obsegu šole imeli neke delavnice na temo vzgoje, vedenja idr. otrok, in je bilo tudi glede tega nekaj misli rečeno. Namreč starši večinoma pravijo, da brezpogojno ljubijo (vsaj) svoje otroke. Jaz pa sem rekla, da to ni možno. Ves čas brezpogojno ljubiti svojega otroka. In seveda je bil cel “cirkus” ob tej izjavi, vsaj čudna sem izpadla, ker sem to izjavila. Milo rečeno.
Sem potem zdefinirala oz. pojasnila, da tudi v starših občasno prevladujejo negativni občutki, ko pomisliš na otroka, (tudi pri mamicah) da ko si jezen, ali znerviran ipd., boš težko občutil ljubezen.
Drži, da ko jeza, napr., mine, da si marsikaj pripravljen odpustiti, vendar ali je to tudi dobro, je pa že druga zgodba.
Mislim, da naši otroci NE POTREBUJEJO brezpogojne ljubezni. Ali naši partnerji. Ali mi osebno. Prav je, da vemo, kje so naše in njihove meje, in da si jih medsebojno spoštujemo in upoštevamo. V karšnemkoli odnosu že.
Hm, tole mi je zanimivo.
Ali mati lahko brezpogojno ljubi (svojega otroka).
Smo enkrat (oz. večkrat) v obsegu šole imeli neke delavnice na temo vzgoje, vedenja idr. otrok, in je bilo tudi glede tega nekaj misli rečeno. Namreč starši večinoma pravijo, da brezpogojno ljubijo (vsaj) svoje otroke. Jaz pa sem rekla, da to ni možno. Ves čas brezpogojno ljubiti svojega otroka. In seveda je bil cel “cirkus” ob tej izjavi, vsaj čudna sem izpadla, ker sem to izjavila. Milo rečeno.
Sem potem zdefinirala oz. pojasnila, da tudi v starših občasno prevladujejo negativni občutki, ko pomisliš na otroka, (tudi pri mamicah) da ko si jezen, ali znerviran ipd., boš težko občutil ljubezen.
Drži, da ko jeza, napr., mine, da si marsikaj pripravljen odpustiti, vendar ali je to tudi dobro, je pa že druga zgodba.
Mislim, da naši otroci NE POTREBUJEJO brezpogojne ljubezni. Ali naši partnerji. Ali mi osebno. Prav je, da vemo, kje so naše in njihove meje, in da si jih medsebojno spoštujemo in upoštevamo. V karšnemkoli odnosu že.[/quote]
No, tudi ko si na nekoga jezen, ga imaš še vedno rad.
Ima pa starševska ljubezen zagotovo svoje meje, samo o tem neradi razmišljamo na rezervo. Recimo pedofilskega sina verjetno težko vzameš v svoj objem in nežno pobožaš po glavi. Ali če bi bil posiljevalec, ki bi skupinsko posilil 12-letno dekle, nato pa jo obesil (kot to počnejo Indijci), tudi če bi načrtno mučil na desetine mačk ali psov, ne bi moje materinsko srce ravno prekipevalo od ljubezni. Samo pri nekajletnem otroku si seveda težko predstavljaš, da so bili tudi najhujši zločinci na svetu nekoč mali ljubki otročiči z mamico, ki jih je imela neizmerno rada (recimo, da je bil tudi kak zločinec deležen zdrave mere starševske ljubezni).
Sposobna sem sprejemati brezpogojno ljubezen:))). Torej, da me drugi sprejmete takšno kot sem, jst se itak ne bom spreminjala:)). Robi no, tolele z mojo popolnostjo sva že predihala, kaj spet vlečeš na plano.[/quote]
A ni bilo govora o tem, da naj bi bila sposobna nuditi brezpogojno ljubezen, ne pa sprejemati…[/quote]
Seveda it. Si konzervativno zategnjena in ne ločiš bistvo od nebistva. In kaj čem tebi govoriti, ki niti brezpogojne ljubezni do otrok ne poznaš.
A ni bilo govora o tem, da naj bi bila sposobna nuditi brezpogojno ljubezen, ne pa sprejemati…[/quote]
Seveda it. Si konzervativno zategnjena in ne ločiš bistvo od nebistva. In kaj čem tebi govoriti, ki niti brezpogojne ljubezni do otrok ne poznaš.[/quote]
Razsvetli me, GF.
Seveda ne poznam brezpogojne ljubezni. Do nikogar, ne samo do otrok. Mogoče je še najbližje brezpogojni ljubezni ta “ljubezen”, ki jo čutim do sebe. Tu tudi, ko ne delam prav, si mislim, da je za tisti trenutek, najbolj prav in se kot tako, v vsej svoji nepopolnosti, še vedno sprejemam.
Občutim pa, v povezavi z otroci, ko je v meni, napr., jeza, hkrati tudi žalost, in dostikrat tudi krivdo.
Ni logično, hkrati čutiti negativna čustva kot je napr. jeza, in ljubezen. Izključuje se. Kajti čim bi v sebi začeli čutiti neko naklonjenost (do napr. otroka), in bi ta občutek rasel in rasel, tako bi jeza začela izginjati in bi izzvenela.
Seveda, ker bi vsi radi bili popolni in če vsak zase verjame, da ima otroka rad brezpogojno,
je popoln starš. 🙂
Nihče ne mara, če mu kdo vceplja slabe občutke.[/quote]
Sej, če ga nimaš brezpogojno rad, dejansko si slab starš. Na koncu koncev si ga ti vzgajal, da je takšen kakršen je. Ok, lahko so tu vmes še kakšne prirojene napake, zapisane v DNK, na katere nihče nima vpliva, ampak pustimo ekstreme pri miru…
Brezpogojno rad je bilo v mojem primeru mišljeno, da boš odpustil otroku, ko se ti opraviči za slaba dejanja in mu ponudil še eno priložnost. Če mu je ne daš si pa smeče od človeka, simple as that.
Seveda it. Si konzervativno zategnjena in ne ločiš bistvo od nebistva. In kaj čem tebi govoriti, ki niti brezpogojne ljubezni do otrok ne poznaš.[/quote]
Razsvetli me, GF.
Seveda ne poznam brezpogojne ljubezni. Do nikogar, ne samo do otrok. Mogoče je še najbližje brezpogojni ljubezni ta “ljubezen”, ki jo čutim do sebe. Tu tudi, ko ne delam prav, si mislim, da je za tisti trenutek, najbolj prav in se kot tako, v vsej svoji nepopolnosti, še vedno sprejemam.
Občutim pa, v povezavi z otroci, ko je v meni, napr., jeza, hkrati tudi žalost, in dostikrat tudi krivdo.
Ni logično, hkrati čutiti negativna čustva kot je napr. jeza, in ljubezen. Izključuje se. Kajti čim bi v sebi začeli čutiti neko naklonjenost (do napr. otroka), in bi ta občutek rasel in rasel, tako bi jeza začela izginjati in bi izzvenela.[/quote]
Zame pomeni brezpogojna ljubezen do otrok to, ko lahko rečeš, da ne glede na to, kako se bo v življenju zasukalo, boš imel svoje otroke vedno rad in jim boš stal ob strani. Ampak ti imaš le sebe rada, kar je sicer dobro izhodišče, da bi imela lahko tudi druge:). Brezpogojnost ne pomeni, da si neobčutljiv na dražljaje, da nimaš več čustev ali da bi vedno odreagiral pravilno. Ne vem, zakaj imaš toliko jeze v sebi, ki zavira ljubezen. Ne vem, zakaj te obdajajo občutki krivde in se ne moreš predati ljubezni.
Bila sem v podobnem položaju pred leti . Moškemu, ki ima otroke sploh pa majhne so na prvem mestu otroci, tudi mene ni poklical, ko je imel otroke pri sebi, ko je bil sam pa sem bila jaz dobra. Od tebe je pa odvisno ali to sprejmeš ali ne, drugače itak ne bo vsaj dokler otroci ne odrastejo. Pa boš čakala? Jaz sem se naveličala igrati drugo violino, sedaj izbiram moške brez otrok ali pa take z odraslimi.
Jaz se sprašujem kolk ste lahko tako neumne in ne vidite dlje od svojih prstov na nogi?!
Vzamete ločene moške in si mislite, da se bo samo vam posvečal?! Ko ste ga vzele ste dobile paket, kar pomeni moški z otrokom in tu se morate zavedat, da ima pač obveznosti. To pa gledate tako egoistično in sebično, ker očitno same nimate otrok in ne veste kake so starševske dolžnosti.
Jaz se sprašujem kolk ste lahko tako neumne in ne vidite dlje od svojih prstov na nogi?!
Vzamete ločene moške in si mislite, da se bo samo vam posvečal?! Ko ste ga vzele ste dobile paket, kar pomeni moški z otrokom in tu se morate zavedat, da ima pač obveznosti. To pa gledate tako egoistično in sebično, ker očitno same nimate otrok in ne veste kake so starševske dolžnosti.[/quote]
Bravo!!!
Povej tem trapam kar jim gre. Mislijo, da se bo moški kar lastnim otrokom odpovedal zarad njne pič.ke…
Jaz se sprašujem kolk ste lahko tako neumne in ne vidite dlje od svojih prstov na nogi?!
Vzamete ločene moške in si mislite, da se bo samo vam posvečal?! Ko ste ga vzele ste dobile paket, kar pomeni moški z otrokom in tu se morate zavedat, da ima pač obveznosti. To pa gledate tako egoistično in sebično, ker očitno same nimate otrok in ne veste kake so starševske dolžnosti.[/quote]
Bravo!!!
Povej tem trapam kar jim gre. Mislijo, da se bo moški kar lastnim otrokom odpovedal zarad njne pič.ke…[/quote]
Sem se zamislila nad temi komentarji :-((((
Jaz se sprašujem kolk ste lahko tako neumne in ne vidite dlje od svojih prstov na nogi?!
Vzamete ločene moške in si mislite, da se bo samo vam posvečal?! Ko ste ga vzele ste dobile paket, kar pomeni moški z otrokom in tu se morate zavedat, da ima pač obveznosti. To pa gledate tako egoistično in sebično, ker očitno same nimate otrok in ne veste kake so starševske dolžnosti.[/quote]
Bravo!!!
Povej tem trapam kar jim gre. Mislijo, da se bo moški kar lastnim otrokom odpovedal zarad njne pič.ke…[/quote]
In si nakopal še enega na glavo a ne…. 🙂
In si nakopal še enega na glavo a ne…. :)[/quote]
Ti sploh nisi razumel bistva.
Alo otroke delat, da boš vedel o čem govorimo!!![/quote]
Da tam kjer sta že dva preveč, si noben (pameten) ne želi še tretjega. Seveda sem razumel. :))
Forum je zaprt za komentiranje.