parklji
Nekaj podobnega sem premišljevala tudi jaz, sedaj ko že enkrat s takim veseljem pečem kruh, hehe :-)))
Jaz bi si na papir narisala obliko parklja, tako malo stilizirano s čimmanj ostrimi vogali in detajli, ker se to pri vzhajajočem testu porazgubi. Potem bi krušno testo razvaljala na 1 cm debelo, položila gor papirnat model, izrezala s koleščkom in gremo dalje na naslednjega.
Vsakemu košček rdečega blaga za jezik, dve rozini za oči. Še malo naj vzhajajo na pladnju. Če jih premažeš z (vodo razredčenim) rumenjakom, se bodo lepo svetili.
Pa nisem prepričana, da bom uspela letos realizirati. Drugače pa božične pujske ali velikonočne ptičke ali…. Nekaj bo že.
So mi pa ostali v spominu zelo preprosti trikotni Miklavži, lahko so tudi Božički, ki jih je predstavila in poslilkala na Kulinariki Asja, menda iz knjige Prelepi božični čas. Splača se pogledati, mislim, da so kar pod imenom Miklavži. Če ne med tednom, ko nekako ne znese, jih bom pa naredila kdaj za nedeljsko večerjo. Saj božični čas je raztegljiv…
Pozdrav, Mimi
Če misliš take kruhaste parklje – jaz sem lani našla recept in idejo ravno tu na skrinjici. Pogledaš si jih lahko na tem naslovu:
Recept je takle:
1kg moke
15 dag margarine
ena kocka kvasa
1 jajce
20g soli
20 g ali več sladkorja
4 dcl mleka
rozine za oči, vejica za šibo, rdeč trak za jezik
jajce za namazat (Zala svetuje rumenjak razredčen z vodo)
Iz testa oblikuješ dva svaljka – enega dolgega, ki ga prepogneš in prepleteš (dobiš glavo in noge) in enega krajšega, ki ga daš skozi telo in dobiš roke. Potem okrasiš, premažeš in spečeš.
Sem odprla vse tele linke, fotke so me tako očarale in prepričale, da sem na Miklavžev večer (no, popoldne) res zamesila tale kruh, kar iz cele kile moke, s tamalo sva naredili super parklje, prišlo jih je 14. Z dolgimi rdečimi jeziki iz blaga in velikimi rozinastmi očmi. Včeraj in predvčerajšnjim sem jih vse razdelila, prvi večer smo jih pa tako velik del kar povečerjali.
Edino drugo leto bom delala še manjše, dejansko velike samo 10 cm, pečeni bodo potem tako 15 cm. Idealno bi bilo, da so pečeni tako veliki, da ga eden vzame in takoj poje. Če so preveliki, nočeš vzeti celega, samo noge pa tudi ne moreš odtrgati, tako so se potem vsi gledali, kdo bo vzel in kdo ne.
No, Miklavž je že mimo, ampak pohvalim se pa še vedno lahko, mar ne?
Mimi
Forum je zaprt za komentiranje.