Paradoks ljubezni..
A to da si ločenec ni resnica? Pa da maš šnopček raj kot lajf, da se ga zapijaš in vidiš Jezusa in Devico Marijo?
vse to je čista resnica 🙂
Kakšen pogum, za kaj? da bom podoben vam? Nasedel sem? Vi pa napredujete, kam neki? Kolikor vidim, vas skoz glodajo iste dileme..[/quote]
Pogum za to, da narediš en korak naprej.
Kot sam ugotavljaš, se padci dogajajo vsem. Včasih po lastni krivdi, včasih pač po krivdi nekoga drugega. Edino, kar lahko narediš, je, da poskusiš ugotoviti, kje si se zmotil (če si se…) in napake poskušaš ne ponoviti več. Če misliš, da se nisi zmotil, even better. Si lahko rečeš shit happens in greš naprej. Če si se zmotil, pa se moraš posuti s pepelom in poskusiti narediti naslednjič bolje.
Življenje je prekratko, da bi živel v zatočišču, da te slučajno dež ne zmoči, sonce ne opeče ali burja ne prepiha.
Začni končno spet živeti. Tvegaj.
Tudi če se nekaj konča ali če ne uspe, kot si zamisliš, to še ne izbriše vseh občutij, čustev in lepih trenutkov, ki si jih doživel. Ljudje večkrat dojemamo ljubezen kot cilj – everlasting love, srečen zakon do smrti. In če se slučajno prej ločiš, varaš ali kaj vem še drugega, si luzer. Ljudje sami sebi postavljajo nemogoče parametre uspeha v zvezah – take, ki zahtevajo nadljudi, če jih želiš doseči. In ker večina nismo nadljudje .- potem taki kot ti ugotavljajo, da pač ni mogoče uspeti v tej igri.
Bistvo ni v cilju. Bistvo je v poti. V tem, koliko danes uživaš, ko se zbudiš ob nekom, ki ti veliko pomeni. Koliko ti danes pomeni, da si lahko nekomu v oporo pri določeni težavi ali mu danes zaupaš svoje skrbi. Kako zabavno je danes skupaj peči palačinke ali kidati sneg. Kako dober je danes seks.
To je bistvo, Spider. Na tem gradiš in se trudiš, da bi bilo jutri tudi tako ali še bolje. In če pač jutri ne bo tako dobro in se vse sfiži, to ne izbriše tega, kar se je dogajalo danes. Ne glede na to, kaj te lahko jutri prizadane, boli, se ti gnusi ali upira – luzer si in luzer postaneš samo tedaj, ko tega ne znaš postaviti v perspektivo. Ne znaš predelati svoje bolečine in prizadetosti in se “spomniti”, kako je bilo pred tem. Dokler ne uvidiš, da sta bolečina in polom samo en del zgodbe, ne pa cela pot – ne živiš. Životariš. Ker življenja ne zajemaš v celoti, ampak z rezervo. Ker se bojiš. Poloma? Bolečine? Razočaranja? Prizadetosti? Zato capljaš…
Bolečina, prizadetost, slabe izkušnje, strto srce, tudi smrt. Vse do je del življenja. Uideš jim lahko samo tako, da ne živiš, ampak životariš. Kar se ti trudiš po najboljših močeh početi vsaj odkar sem jaz tu…[/quote]
A si lahko še bolj patetična?
Životarim? LOL. ma daj, na take idiotizme se mi niti odgovarajti ne da. dejstvo je, d animaš nobenega odgovora, zato se spravljaš name na osebnem nivoju in delaš rovtarsko pishonalaizo. Ti si nivo matjažka.
Pogum za to, da narediš en korak naprej.
Kot sam ugotavljaš, se padci dogajajo vsem. Včasih po lastni krivdi, včasih pač po krivdi nekoga drugega. Edino, kar lahko narediš, je, da poskusiš ugotoviti, kje si se zmotil (če si se…) in napake poskušaš ne ponoviti več. Če misliš, da se nisi zmotil, even better. Si lahko rečeš shit happens in greš naprej. Če si se zmotil, pa se moraš posuti s pepelom in poskusiti narediti naslednjič bolje.
Življenje je prekratko, da bi živel v zatočišču, da te slučajno dež ne zmoči, sonce ne opeče ali burja ne prepiha.
Začni končno spet živeti. Tvegaj.
Tudi če se nekaj konča ali če ne uspe, kot si zamisliš, to še ne izbriše vseh občutij, čustev in lepih trenutkov, ki si jih doživel. Ljudje večkrat dojemamo ljubezen kot cilj – everlasting love, srečen zakon do smrti. In če se slučajno prej ločiš, varaš ali kaj vem še drugega, si luzer. Ljudje sami sebi postavljajo nemogoče parametre uspeha v zvezah – take, ki zahtevajo nadljudi, če jih želiš doseči. In ker večina nismo nadljudje .- potem taki kot ti ugotavljajo, da pač ni mogoče uspeti v tej igri.
Bistvo ni v cilju. Bistvo je v poti. V tem, koliko danes uživaš, ko se zbudiš ob nekom, ki ti veliko pomeni. Koliko ti danes pomeni, da si lahko nekomu v oporo pri določeni težavi ali mu danes zaupaš svoje skrbi. Kako zabavno je danes skupaj peči palačinke ali kidati sneg. Kako dober je danes seks.
To je bistvo, Spider. Na tem gradiš in se trudiš, da bi bilo jutri tudi tako ali še bolje. In če pač jutri ne bo tako dobro in se vse sfiži, to ne izbriše tega, kar se je dogajalo danes. Ne glede na to, kaj te lahko jutri prizadane, boli, se ti gnusi ali upira – luzer si in luzer postaneš samo tedaj, ko tega ne znaš postaviti v perspektivo. Ne znaš predelati svoje bolečine in prizadetosti in se “spomniti”, kako je bilo pred tem. Dokler ne uvidiš, da sta bolečina in polom samo en del zgodbe, ne pa cela pot – ne živiš. Životariš. Ker življenja ne zajemaš v celoti, ampak z rezervo. Ker se bojiš. Poloma? Bolečine? Razočaranja? Prizadetosti? Zato capljaš…
Bolečina, prizadetost, slabe izkušnje, strto srce, tudi smrt. Vse do je del življenja. Uideš jim lahko samo tako, da ne živiš, ampak životariš. Kar se ti trudiš po najboljših močeh početi vsaj odkar sem jaz tu…[/quote]
A si lahko še bolj patetična?
Životarim? LOL. ma daj, na take idiotizme se mi niti odgovarajti ne da. dejstvo je, d animaš nobenega odgovora, zato se spravljaš name na osebnem nivoju in delaš rovtarsko pishonalaizo. Ti si nivo matjažka.[/quote]
Oh, hvala. 🙂 Z malce več čustvene inteligence bi morda lahko ugotovil, da se ne norčuje iz tebe, ne želi nič slabega, ampak nasprotno, z zelo iskrenim nasvetom ti poskuša pomagati, ker ima občutek, da si zaloputnil vrata pred ženskih svetom zaradi slabih izkušenj in se zavil v kokon splošnega razočaranja nad ženskami. In veliko žensk to zlahka oceni, kakšna je situacija pri moškem na čustveno-ljubezenskem področju.
Kaj če bi vi sebi raje pomagali?[/quote]
Jah, mislim, da tvoja reakcija ni na mestu, kakor koli gledamo, ker si se počutil ogroženega ob nasvetu, ki je bil mišljen zelo iskreno in dobronamerno. Namreč ti si načel malo morje takšnih tem. Potem večina verjetno res pomisli, da ti mora “pomagati”, ker se vse tvoje teme vrtijo v istem tematskem ciklu.
Nobena mi še ni ponudila “pomoči”, tebi pa kar precej žensk, ker si verjetno misli, da si bil zelo ranjen v odnosu do žensk in si se čustveno zaprl. In ko so čustva v oziru in “trpeči moški”, ženske rade priskočijo na pomoč, ker se o teh rečeš raje pogovarjajo kot moški – tako te pač doživljajo. 😉
Vidiš, to pa je tvoja percepcija. Če bi razmišljal pozitivno, da imajo tudi ženske o tebi dobro mnenje (namreč jaz sem prepričanja, da imajo vse 3 ženske relativno dobro mnenje o meni 😀 ), bi moral spremeniti lastno vedenje, ki je verjetno nekaj delaš narobe, če vidiš povsod žensko zaroto.
Tebi kaj povedat na svojem primeru? Če ti je pa potem tako hudo brat, da morš nehat. :)) Vidiš, kako smo prijazni, da ti prihranimo bolečine, klub temu da si neotesan.
Vidiš, to pa je tvoja percepcija. Če bi razmišljal pozitivno, da imajo tudi ženske o tebi dobro mnenje (namreč jaz sem prepričanja, da imajo vse 3 ženske relativno dobro mnenje o meni 😀 ), bi moral spremeniti lastno vedenje, ki je verjetno nekaj delaš narobe, če vidiš povsod žensko zaroto.[/quote]
Ti prvo namoči..končno enkrat…Sinko, eno je biti ženskam “otroško simpatičen”, seks je pa nekaj drugega..
Vidiš, to pa je tvoja percepcija. Če bi razmišljal pozitivno, da imajo tudi ženske o tebi dobro mnenje (namreč jaz sem prepričanja, da imajo vse 3 ženske relativno dobro mnenje o meni 😀 ), bi moral spremeniti lastno vedenje, ki je verjetno nekaj delaš narobe, če vidiš povsod žensko zaroto.[/quote]
Ti prvo namoči..končno enkrat…Sinko, eno je biti ženskam “otroško simpatičen”, seks je pa nekaj drugega..[/quote]
Razloži to v kontekstu, da bi moral vse te 3 ženske “napičiti”, ker le potem bi bil “pravi dedec”? 😉
Forum je zaprt za komentiranje.