panforte in catuccini

Ker smo prišli iz Toskane zasvojeni z njihovo hrano, iščem preverjen recept za panforte in catuccine.
Sicer jih imam kar nekaj, a se med seboj močno razlikujejo.

Hej,Silvy! Ze ves dan mi racunalnik nagaja – zamrzne, ko pritisnem poslji.
Mogoce bo zdaj slo.

Cantuccine delam zelo pogosto po receptu,ki sem ga dobila v Toscani.
So krhki in ne zaostajajo za kupljenimi.Zraven zelo prija Vin santo.

Recept

!75 g olupljenih in v pecici osusenih mandeljnov (do svetlo oker barve),
90 g masla, 175 g mletega sladkorja + vanilij sladkor, 2 jajci, 250 g presejane moke

Najprej dobro penasto umesam maslo s sladkorjem,nato dodam jajca in mesam, da lepo naraste in postane svetle barve.To delam z metlicama
el.strojcka. Moko umesam s kuhalnico.Na koncu dodam se mandeljne,ki jih samo razpolovim(ne sekljam-cele polovicke).

Naredim dve strucki in jih pecem na peki papirju 20 minut pri temparaturi 190 stopinj. Se mlacne strucke razrezem na recimo 2 do 3 cm siroke rezine in postavim spet v pec pri 150 st. se za 10 minut, da malo zarumenijo. Dobro ohlajene spravim v kovinsko skatlo ali celofan vrecko.
Po par dnevih so se boljsi.

Meni je vsec,ker ni pecilnega.
Zanima pa me tvoj recept; ga lahko napises, da vidim, ce sem dobila res pravega?

Zdaj pa se recept za Panforte di Siena,ki je tudi iz iste roke.

450 g popecenih ali poprazenih mandeljnov, 350 g sladkorja, 350 g kandiranega sadja(cedro je skoraj obvezen- zeleno in lupine agrumov), 250 g orehovih jedrc, 100 g medu, 1 zlica moke, malo muskatnega orescka, 2 do 3 nageljnove zbice(ki jih zmeljes), malo cimeta, sladkor za posipanje, hostjino testo

V posodi na blagi toploti stopimo med s sladkorjem;pridno mesamo,da se nastali sirup ne prime dna in zazge.Ko dobimo primerno konsistenco, odstavimo z ognja in postopoma med mesanjem dodajamo: najprej grobo nasekljana orehova jedrca in kandirano sadje,nato mandeljne,disave ,na koncu se moko.
To maso razprostremo po marmornati plosci ali nekoliko navlazenem pladnju nekako 2 cm debelo.Maso narezemo na poljubno velike like
( rombi,kvadrati,krogi),okrog katerih prilepis trak iz peki papirja.

V pekac polozis hostjino testo,nanj pa pripravljene like.Pecemo pri nizji temperaturi priblizno pol ure.Se tople potreses s sladkornim posipom(zelo v redu so tiste vrecke,ki jih dobis pri panetonu) in muskatnim oreskom.

Preden damo na servirni kroznik,obrezemo se hostjino testo,kar ostaja med liki.

Delala se nisem; doma narejene po tem receptu pri prijateljih v Toscani pa. Bilo je dobro; sicer nekoliko drugacno kot kupljeno.

Lep pozdrav Babi

pa pazite, ko boste (če boste) pili poleg VIN SANTO, da ga spijete čisto malo, je močan ko hudič

Ali pridejo te Cantuccine podobne kot domači prijatelj??

lp

Hej,
cantuccini so zelo podobni domacemu prijatelju; razlika je v dodanem.
V prijatelja dam vec vrst grobo nasekljanih jedrc (orehi,mandeljni,pinjole…),v cantuccine pa samo cele polovicke mandeljnov.
Moj recept za prijatelja je brez masla in trohica pecilnega(ali, ce je moke manj pri enaki kolicini jajck- tudi brez), pri c. samo mandeljni,ki so zelooo
dobri in v Toscani(dezela mandljevcev) znajo narediti z njimi cudovite stvari. Torta je tudi super.

Sem zelo vesela,da jih imam in spomladi tako cudovito cvetijo.

Joze, Vin santo res ni od muh. Ne boj se;v Italiji ti ga ponudijo za en “fingrt”. Imam ga ze od lani in ga nisem se nacela;cakam na kak super dogodek:))) Lep dan Babi

Ojla, Babi.

Žal sem šele sedaj našla čas za odgovor. Glede cantuccinov smo šele pri teoriji, praksa, upam, da bo tudi kmalu.

Prvi recept za cantuccine gre takole:

Kar me malce muči je, da recept v angleščini zahteva 1 in pol zavitka kvasa, v nemščini pa 1 zavitek pecilnega praška. Po mojem je sicer bolj prav pecilni, ker recept tudi ne zahteva vzhajanja. Iz teh količin jih pride po mojem za eno pol letno zalogo.

300 g mandljev
450 g sladkorja
6 jajc
naribano lupinico ene limone
1 kozarček amaretta
250 g masla ali margarine
1 1/2 zavitka kvasa oz. 1 zavitek pecilnega praška
800 g do 1000 g moke – po potrebi

Po receptu v skledo streseš moko, v njej narediš jamico, dodaš jajca, tekoče maslo, sladkor, limonino lupinico, liker, kvas (oz. pecilni) in mandlje ter zmešaš v bolj trdo testo, oblikuješ v štruco, pečeš na 180 30 do 35 minut. Nato razrežeš in pečeš rezine še približno 20 do 25 minut.

Malce sem skeptična, da tole res rata kot je treba. Tvoj recept mi je precej bolj logičen.

No, ta drug recept je pa brez maščobe, kar mi je tudi hecno.

250 g mandljev
4 jajca
500 g sladkorja
500 g moke
ščepec soli

Prvo prepražiš, olupiš in grobo sesekljajš mandlje.
Jajca gosto penasto (kot za biskvit) stepeš s sladkorjem. Nato postopoma z vilico ali žlico umešaš moko, mandlje in sol. Nakar testo pregneteš z rokami, oblikuješ v štruco pečeš 25 minut na 190, narežeš in pečeš rezine 100minut na 200.

Kaj pa vem, glede na to, da ni nič maščobe, misliš, da ne bodo trdi ko kamen?

Tretji je v bistvu zelo podoben, tudi brez maščobe a s pecilnim praškom.

500 g moke
400 g sladkorja
250 g mandljev
3 jajca + 2 rumenjaka
1 stepeno jajce
mleko
pecilni prašek

Presejemo moko in žličko pecilnega v skledo. Ubijemo vanjo jajca, dodamo rumenjaka in sladkor ter zmešamo.
Zgnetemo v testo, po potrebi dodamo malce mleka. V gladko testo vgnetemo še olupljene mandlje (čeprav so na sliki neolupljeni)
Testo naj malce počiva nato ga oblikujemo v dve štruci, premažemo s stepenim jajce, in približno 1 uro pečemo na 140 stopinjah. Ko površina zarumeni vzamemo iz pekača in nerežemo (tu potem rezin nič ne pečejo posebej)

Veš kaj, kuharske knjige gor ali dol, meni je od vseh receptov tvoj najbolj logičen. (čeprav me tisti amaretto v testu malce matra)

Me pa prav zanima tvoje mnenje.

Hej, Silvy!

Natancno sem prebrala tvoje recepte. Definitivno je pecilni pravilno ali ob pravem razmerju jajck in moke, se tega ni treba. Jaz ga v domacega prijatelja na 250 g moke dam manj kot pol zvitka.
V receptu za cantuccine ga ne dam, zato pa maslo.Delam vedno po tem receptu. Nikoli se nisem delala iz tako velikih kolicin.
Tisti amaretto ne bo nic skodil. Jaz dam vcasih tudi par grenkih mandeljnov, ker jih imam( eno izmed zasajenih dreves je tudi grenki mandelj – ne namenoma,so ga nam podtaknili). Pozimi uturim se malo kardamoma, tako –
za bolj decembersko vzdusje.

Pogledala sem tudi na yahoo za cantucce.Dobila sem italijansko stran. Prav nikjer ni kvasa. Recepti se med seboj rahlo razlikujejo- jih je kar nekaj.

Ne dolgo tega sem dobila paketek kupljenih cantuccinov iz Siene, iz pekarne
in povem ti, da so moji krhkejsi.

Panforte pa moram enkrat udejaniti. Lep pozdrav Babi