Otrok…
Jaz se težko izražam ko gre za take pomembne reči. Vedno se mi zdi da ne znam dovolj razločno in jasno povedati bistvo.
Meni je Petra dokaz obstoja, mene je hči s svojim rojstvom izpolnila. Kot otrok sem si vedno mislila, da mi nekaj manjka, da nekaj še morem imeti da bi bila srečna. Občutek da sem “sposobna” ustvariti eno novo življenje, ki raste in se razvija ob meni je neopisljivo lep. Občutek da si del tega čudeža ki se mu reče življenje, nekako tako čutim.
To, da imaš otroka da ti pomaga ko si ti starejši je zame “bulshit”, ker nimaš otroka zato da ti pomaga, jaz imam otroka zato, da bo živel svoje življenje dalje, ne da bo meni pomagal. Vnuki, so logično nadaljevanje prejšnje zgodbe, občutek da gre s tvojo pomočjo življenje dalje, nekako tako.
Ne morem razumeti, da se kakšna ženska temu zavestno odpove, zaradi materialnih dobrin, zaradi časovnih stisk, zaradi neprespanih noči ali skrbi.
Res ne, lahko si mislim svoje, ampak razumeti pa ne morem tega….
Zame je imeti otroka (čeprav ga še nimam 🙂 ), da si povečaš srečo, ki že obstaja.
Mislim pa, da bi morali pari najprej živeti sami saj 2 leti in se šele potem odločiti za novo bitje.
Najbolj grozno je, ko si dva, ki še ne živita skupaj, ustvarita otroka, nato se v naglici poročita, potem pa… (žalostno, tida poznam veliko takšnih!) JA, šele nato ugotovita, da to ni to. Pridejo prepiri, varanje, alkoholizem, ločitev…otroci pa trpijo zaradi tega vse življenje!
Ni mi pa to nekaj nujnega v življenju.
živi in pusti živeti
Midva sva tudi par, ki sva brez otrok in na zunaj (poudarjam NA ZUNAJ!) delujeva krasno, kot, da nama nič ne fali, kao živiiva polno življenje, pa študij, služba,… Ja, ampak to polno življenje je le za prijatelje in je MASKA! V sebi sva pa ranjena in žalostna in si neskončno želiva otročka. Kolikokrat doma skupaj jamrava, kako bi bilo lepo, ko bi se okoli naju kobacala mala štruca… Skoraj nihče od najinih prijateljev ne ve, da imava za seboj tri neuspele postopke umetne oploditve, vsi so prepričani, da sva si pač drug drugemu dovolj in da nama je prva služba, študij, dopust,… Ah, ja, vse to takoj menjam za 3 otročke.
Torej, vsi, ki pravite, kako imate za prijatelje pare brez otrok in kako polno živijo… Mogoče sva celo midva eden od teh parov!
Lida,
se ti ne zdi da si že malo nesramna? Sama si vprašala za mnenje in kadar to storiš, pač pričakuješ različne odgovore. Če si tako prepričana v svoj prav, pač ne sprašuj.
Tu gori smo pač različni ljudje in mnogi izmed nas se ubadamo z neplodnostjo, od takšnih pa veš kakšne odgovore lahko pričakuješ. Pa od tistih ki že imajo otroke tudi. Je pač tako, da smo družba, v kateri je otrok logično nadaljevanje ljubezni med dvema človekoma. Če si jih pa ti osebno ne želiš, jih pač ne imej. Imaš srečo da s partnerjem mislita enako. Čeprav je po tvojih besnih odgovorih precej kristalno jasno, da nisi prepričana vase in zato od drugih ljudi iščeš opravičila zakaj jih ne imeti, nasprotnike pa popljuvaš.
Pa še o tistih žleht ljudeh. Tista ki je to napisala ima žleht srce. Si pomislila da jih neketari ne moremo imeti, pa bi dali vse na svetu, da bi jih imeli? Daj malo premisli preden kaj napišeš. Izpadla si totalno butasta in zaplankana.
Brina
Pred časom, ko sem bila v neki vmesni fazi pa bi, pa ne bi pa bi ipd. mi je rekla prijateljica, z že odraslimi otroki (20 in 26 let).
Veš, rada jih imam in za njiju bi sorila vse. Ne bi spreminjala svojih odločitev, ampak ko gledam nazaj se mi zdi, da je dejanje imeti otroke po eni strani tudi zadovoljevanje svojega ega.
Kako mi je to ostalo v spominu! Je to res?
In sploh ni pomembno, ali otroke imam, ali pa ne. Definitivno pa je pomembno, da je nepošteno gledanje na ženske brez otrok, kot da so nekaj posebnega. Včasih celo, kot da so vredne manj ali da lahko opravijo več dela. Spomnim se še časov, ko je ženska brez otrok lahko sestankovala do 18-ih in dlje (osebna izkušnja), tista z otroci pa je lahko šla domov. Saj ne vem, kako se je one osebno ali one osebno pri tem počutila(e). morda res prostransko sodim. Ampak vseeno sem svoji samski okolici ponergala, da me(mi) jih pa nikoli ne bomo imele(i), če bodo zadeve takšne. Aja, podobna štorija se je ponovila pri ginekologu. Oni pač v času, ko sem jih slučajno uspela dobiti na telefon, naročajo le nosečnice. Halo?
Nihče ne more vedeti, kaj je razlog za to, da ženska ali par nima otrok. Menda le tisti najbližji!
Le čevlje sodi naj kopitar (predvsem na opazko o žlehnobi sosedov brez otrok), tebi Lida pa srečno!
Lida, mogoče boš tut sama okusila bolečino neizpolnjene želje, mogoče se boš tudi sama počutila kdaj čisto na dnu, ker si boš zaželela otročka in ga kljub zdravniški ugotovitvi, da sta oba s partnerjem OK, ne bo in ne bo. Želim ti in upam, da te preizkušnje, kot sem jo jaz, ne boš nikoli doživela. Zato je brez pomena, da o prijateljih, iskrenosti in neplodnosti razpravljam s teboj, ker to razumejo le tisti, ki v življenju to tudi v resnici doživijo. Neplodnost je intimna stvar vsakega para.
Če te kdaj doleti podobna težava (upammmm, da ne!!!), kot je mene, se oglasi na forum neplodnost in z veseljem ti bom pomagala z nasveti.
Midva bova pa še naprej skrivala svojo težavo. Kot jo očitno ti, saj za mnenje in o svojaih dilemah sprašuješ na anonimnem forumu.
Pa veliko sreče in čim več modrih odločitev!
Taja
aja, pa še nekej , čeprou ne spada čist sem.porod drastično zmanjšuje možnosti nastanka raka na dojki.zdej ma pa še naša ljuba Lida nekej, kar lahko označi za enega neumnejših razlogov za met otroka, heh.
da ni ona koker en un genij, če se ga spomnete.pa sam mal provocira.če pa ne, je pa dost čudaško, da o taki intimni odločitvi sprašuje in debatira tkole z vseobčo populacijo forumovk.prekleto neodločna babnica, bi se upala trdit. jo bo pa pol enkrat prijel, pa jih ne bosta mogla nehat delat.:)))
pa bo pluvala čez vse bejbe, k jim ni za otročad.
Lp vsem,
Nia
veš , lida.zate škoda besed.upam pa vseeno, da boš enkrat okusla to srečo met otroka. midva se zanj zelo trudiva in še vedno upava ,da ga bova enkrat imela. sam….ne vem.v bistvu je to že stvar napredka medicine.
sem pa žalostna, k videm , da še vedno obstajajo ljudje , ki tko , kar vse povprek žalijo in obsojajo druge , da so za zaplankani…ta debata je itak zgrešena. sej sem že povedala. če bi bla ti tko ziher in odločena , da ne boš mela otrok in da ti je tako življenje všeč in sploh in ah in oh , se pač ne bi oglašala na tem forumu.ker pa to očitno nisi……ta forum , pa kljub imenu človeški čvek ni narejen zato, da prizadaneš ljudi, veš. sem stokrat rekla , da me take pripombe ne bodo prizadele, sam vseen….
v bodoče pa raj ne ne sprašuj za mnenja , ki jih ne želiš slišat.
Nia
Ženska, ki je trdno prepričana o tem, da ne bo imela otroka in predvsem, ki si je na jasnem, zakaj ne bo imela otroka, ne bi odpriala teme tule gori. Oziroma bi jo, vendar z drugim naslovom.
Je pa Lida ena žleht babnica, kar dokazuje z načinom pisanja. Saj veste… žleht babe so pa kot po pravilu vse nesrečne.
Vsake toliko pokukam sem… tale tema je pa res že dolgo na tapeti! Sicer me najdeš, draga Lida na forumu nosečnost.
Življenjski smisel imeti otroka??? Jaz menim, da ni tako. Je pa pri meni že rojen otroček in ta, ki ga še čakam, velik motiv za marsikaj, kar v življenju počnem, pa sicer ne bi… Daje smisel stvarem, ki so bile zame prej brezvezne. In v tem pogledu otroci bogatijo moje življenje. Pa… nihče mi ni nikoli rekel, da bo tako in zato se nisem za otročka odločila iz takšnih razlogov.
Zakaj potem otrok? Ker v nekem trenutku začutiš, da imaš veliko srce zase in še za koga. Začutiš, da lahko nekomu daš toplino in veliko ljubezni. In ko se rodi, se ti zdi, da držiš v rokah pravi mali čudež. Novo življenje!
Ne morem ti odgovoriti na vprašanje, če je otrok pika na i v neki zvezi. Nekomu najbrž je, kakemu paru pa je kaplja čez rob… Vse i-je in pike na te naše i-je v življenju si postavljamo sami.
Mislim, da boš zato morala odgovor na svoje vprašanje poiskati v sebi, tako kot smo ga vsi, ki imamo ali si želimo imeti otroke.
Forum je zaprt za komentiranje.