Otrok
Hvala.
Veste kaj mi pa nikoli ne bo šlo v račun? Zakaj ne pove, zakaj enostavno ne pove? 5let sva skupaj, jaz sem iskrena in realna.
On je pri meni, ima možnost iti, zakaj ne gre?
[/quote]
HAHAHAHA, ta je pa dobra! Iskrena in realna se sprašuje zakaj ne gre?
In zakaj bi šel, če ima možnost biti pri tebi ??
Ti hočeš otroka, on ne. Kaj ti ni jasno? Mogoče ga noče s teboj. Bi mu kar dala prav, saj ga boš sterala tako al drugače. Bolje zanj da gre, ko še nisi noseča. Ker histerično zahtevaš nekaj, česar on noče. On čaka, da ga vržeš čez prag, do takrat bo pa pri tebi in jasno, da ti otroka ne bo delal, če ni totalen bizgec.
BTW sem ženska, da ne boš še meni pisala, kaj vse so mi babe naredile.:))))
Ti hočeš otroka, on ne. Kaj ti ni jasno? Mogoče ga noče s teboj. Bi mu kar dala prav, saj ga boš sterala tako al drugače. Bolje zanj da gre, ko še nisi noseča. Ker histerično zahtevaš nekaj, česar on noče. On čaka, da ga vržeš čez prag, do takrat bo pa pri tebi in jasno, da ti otroka ne bo delal, če ni totalen bizgec.
BTW sem ženska, da ne boš še meni pisala, kaj vse so mi babe naredile.:))))
[/quote]
Bo bo😀
Če nebi jaz to vzela bolj z rezervo glede otroka, bi mi ga že zdavnaj. Brez skrbi.
Tale moja polovica verjemi da če bi postavila ultimat otrok ali greš, bi bila jutri noseča.
Pa nočem pogojevat, stekas?
Sicer pa sem se po tejle temi ⤵️začela Mal spraševat 😀
Tip ima že enega otroka in VE, da ko ženska dobit otroka, sname dedca iz joške in začne pričakovat, da bo ded kaj mrdnil še doma namesto, da bi, kot do sedaj, sama z veseljem vse naredila za svojega ljubega zlatega dedca, zato zavlačuje v nedogled in računa, da boš potem itak že prestara za otroka oz imela čedalje večje težave z zanositvijo zaradi let in posledično se bo vse skupaj zavleklko do 40ke, ko bi te že počasi morala srečat pamet, da se odpoveš otroku.
Hvala.
Veste kaj mi pa nikoli ne bo šlo v račun? Zakaj ne pove, zakaj enostavno ne pove? 5let sva skupaj, jaz sem iskrena in realna.
On je pri meni, ima možnost iti, zakaj ne gre?
[/quote]
ja fak no, ker mu tako stanje, kot je pač paše. spreminjat ga ne namerava.
TI SI TISTA, KI MORA IT, če hočeš kdaj otroka imet.
ne pa, da čakaš, ali na to, da ti bo otroka naredil ali pa na to, da bo on šel
ženska, boš pa že morala malo prevzet odgovornost za svoje življenje.
Ni ravno tako kot pišeš.
Kot sem že napisala, skupaj sva leta.
V teh letih sva dosti uživala.športala,hodila po hribih na morje,.. Uglaunem uživala.
Vsa ta leta sem tudi zelo vključila v svoje življenje njegovega otroka. Ga učila, mu pomagala, z njim jokala, ga bodrila, včasih sva skupaj tudi kaj ušpičila.
Mojemu sem zaradi problemov z bivšo partnerico tudi veliko finančno pomagala glede na to da je moj partner poleg preživnine plačeval popolnoma vse za otroka(toraj preživnina +vse za šolo,telefoni, računalniki, PS, vse položnice kar se tičejo malega, televizija, pohištvo za njegovo sobo.. Tudi hrano mu je večkrat peljal.) Kakšen mesec so izdatki za otroka presegli 480€.
Sem rekla ok, trenutno je situacija taka, ampak se bo postimala.
Dejstvo pa je da se vse samo stopnjuje, moj pa ne zna postavit meje. Ok, bo rešil sam, sem se umaknila glede finančne pomoči.
Midva sva furala vezo normalno naprej in niti se nisem hotla vtikat več v situacijo ki jo ima ker itak ni imelo smisla. Z malim se še vedno druzim.
In do pred dobrim letom ko sem mu omenila, da zdaj bi pa počasi lahko delala na dojenčku, me ni nič motilo pri njemu.
Zdaj pa mu to zamerim. Res mu.
Od začetka veze je vedel da si otroka želim. Toraj?
Če bi želela samo seme verjemi da bi bla noseča že parkrat.
Ampak želim da mi vsaj pove da si otroka ne želi (čeprav bi nehala tisto sekundo ker zame je to nič drugega kot leta zavajanja), Oz si ga želi ampak mi argumentira zakaj še ne.
Nimam problemov da si nebi mogla najdet moškega. Hočem biti z njim, ampak ne za ceno da ostanem brez otrok. In to je vedel od začetka.
Ni ravno tako kot pišeš.
Kot sem že napisala, skupaj sva leta.
V teh letih sva dosti uživala.športala,hodila po hribih na morje,.. Uglaunem uživala.
Vsa ta leta sem tudi zelo vključila v svoje življenje njegovega otroka. Ga učila, mu pomagala, z njim jokala, ga bodrila, včasih sva skupaj tudi kaj ušpičila.
Mojemu sem zaradi problemov z bivšo partnerico tudi veliko finančno pomagala glede na to da je moj partner poleg preživnine plačeval popolnoma vse za otroka(toraj preživnina +vse za šolo,telefoni, računalniki, PS, vse položnice kar se tičejo malega, televizija, pohištvo za njegovo sobo.. Tudi hrano mu je večkrat peljal.) Kakšen mesec so izdatki za otroka presegli 480€.
Sem rekla ok, trenutno je situacija taka, ampak se bo postimala.
Dejstvo pa je da se vse samo stopnjuje, moj pa ne zna postavit meje. Ok, bo rešil sam, sem se umaknila glede finančne pomoči.
Midva sva furala vezo normalno naprej in niti se nisem hotla vtikat več v situacijo ki jo ima ker itak ni imelo smisla. Z malim se še vedno druzim.
In do pred dobrim letom ko sem mu omenila, da zdaj bi pa počasi lahko delala na dojenčku, me ni nič motilo pri njemu.
Zdaj pa mu to zamerim. Res mu.
Od začetka veze je vedel da si otroka želim. Toraj?
Če bi želela samo seme verjemi da bi bla noseča že parkrat.
Ampak želim da mi vsaj pove da si otroka ne želi (čeprav bi nehala tisto sekundo ker zame je to nič drugega kot leta zavajanja), Oz si ga želi ampak mi argumentira zakaj še ne.
Nimam problemov da si nebi mogla najdet moškega. Hočem biti z njim, ampak ne za ceno da ostanem brez otrok. In to je vedel od začetka.
[/quote]
lej, ti točno veš, da si on otroka ne želi
ampak pustila ga boš pa samo, ko ti bo to na glas povedal
dokler ti tega na glas ne bo rekel, imaš razlog, da ti ga ni treba pustit
on pa tudi ve koliko je ura, zato pa se dela norega…
vidva sta glih taman drug za drugega
samo, da ne boš pol pri 40 norela, kako hočeš otroka na vsak način…
lej, ti točno veš, da si on otroka ne želi
ampak pustila ga boš pa samo, ko ti bo to na glas povedal
dokler ti tega na glas ne bo rekel, imaš razlog, da ti ga ni treba pustit
on pa tudi ve koliko je ura, zato pa se dela norega…
vidva sta glih taman drug za drugega
samo, da ne boš pol pri 40 norela, kako hočeš otroka na vsak način…
[/quote]
Ni ravno tako kot pišeš.
Kot sem že napisala, skupaj sva leta.
V teh letih sva dosti uživala.športala,hodila po hribih na morje,.. Uglaunem uživala.
Vsa ta leta sem tudi zelo vključila v svoje življenje njegovega otroka. Ga učila, mu pomagala, z njim jokala, ga bodrila, včasih sva skupaj tudi kaj ušpičila.
Mojemu sem zaradi problemov z bivšo partnerico tudi veliko finančno pomagala glede na to da je moj partner poleg preživnine plačeval popolnoma vse za otroka(toraj preživnina +vse za šolo,telefoni, računalniki, PS, vse položnice kar se tičejo malega, televizija, pohištvo za njegovo sobo.. Tudi hrano mu je večkrat peljal.) Kakšen mesec so izdatki za otroka presegli 480€.
Sem rekla ok, trenutno je situacija taka, ampak se bo postimala.
Dejstvo pa je da se vse samo stopnjuje, moj pa ne zna postavit meje. Ok, bo rešil sam, sem se umaknila glede finančne pomoči.
Midva sva furala vezo normalno naprej in niti se nisem hotla vtikat več v situacijo ki jo ima ker itak ni imelo smisla. Z malim se še vedno druzim.
In do pred dobrim letom ko sem mu omenila, da zdaj bi pa počasi lahko delala na dojenčku, me ni nič motilo pri njemu.
Zdaj pa mu to zamerim. Res mu.
Od začetka veze je vedel da si otroka želim. Toraj?
Če bi želela samo seme verjemi da bi bla noseča že parkrat.
Ampak želim da mi vsaj pove da si otroka ne želi (čeprav bi nehala tisto sekundo ker zame je to nič drugega kot leta zavajanja), Oz si ga želi ampak mi argumentira zakaj še ne.
Nimam problemov da si nebi mogla najdet moškega. Hočem biti z njim, ampak ne za ceno da ostanem brez otrok. In to je vedel od začetka.
[/quote]
Torej imaš za nameček še tipa, ki si otroka niti ne more privoščiti. Jaz sem samohranilka, preživnina je ali pa je ni, kakor se bivšemu vzdigne, stroški so sigurno vsaj 500 evrov, izrednih izdatkov ne štejem, pa nimamo finančnih težav. Ne morem ravno razmetavat z denarjem, na vsak evro mi pa tudi ni treba gledat. Imam pa dva otroka.
Tvoj partner pa niti enega ne more sam preživljat.
S tem, da te itak ne jemlje resno – takšno izmikanje glede otroka samo pomeni, da mu nisi vredna niti resnega pogovora glede tega.
Plus problemi z bivšo. Res mi gre na živce, ko večne samke tukaj gor postavljajo ne vem kakšna merila glede tipa, ampak ti bi pa morala postaviti eno ali dve, pretiravaš v drugo skrajnost, zate je očitno kar vsak dober.
Res ni lepo da te zavaja. Ne razumem pa, zakaj se ne mores p z njim? Eden od vaju je tukaj, ali pa kar oba, nezmozna zdrave komunikacije. A kar pustila bi ga? Si se morda kdaj vprasala, ce si morda ti neplodna? Neploden je vsak 6 par. Verjamem da se to nisi vprasala… pa recimo da ti ne bi mogla imeti otrok in bi jih hotel imeti tvoj partner… si zamislis da bi te partner pustil kot psa? Oprosti, to ni ljubezen! Jaz ti lahko iz lastnih izkusen povem… moj partener je neploden. To sva izvedela ko sva zacela delati na otrocku. Otrok je bil moja najvecja zelja… pa niti za trenutek nisem pomislila da bi sla narazen z njim.
Torej imaš za nameček še tipa, ki si otroka niti ne more privoščiti. Jaz sem samohranilka, preživnina je ali pa je ni, kakor se bivšemu vzdigne, stroški so sigurno vsaj 500 evrov, izrednih izdatkov ne štejem, pa nimamo finančnih težav. Ne morem ravno razmetavat z denarjem, na vsak evro mi pa tudi ni treba gledat. Imam pa dva otroka.
Tvoj partner pa niti enega ne more sam preživljat.
S tem, da te itak ne jemlje resno – takšno izmikanje glede otroka samo pomeni, da mu nisi vredna niti resnega pogovora glede tega.
Plus problemi z bivšo. Res mi gre na živce, ko večne samke tukaj gor postavljajo ne vem kakšna merila glede tipa, ampak ti bi pa morala postaviti eno ali dve, pretiravaš v drugo skrajnost, zate je očitno kar vsak dober.
[/quote]
Otrok živi pri mami in ona je ta ki ga ni sposobna preživljati pa ima svojo plačo, dve preživnini (ima še enega otroka mlajšega z drugim ki jo je načevljal v 9mesecu nosečnosti) otroške dodatke, živi pri starših.
Pa ji mora moj se vedno pri vsem pomagat.
S tem da plačuje se kredit ki ga je vzel ker si je njegova bivša dama zaželela renovacije celotnega stanovanja.
Grem stavit da če bi bil otrok pri njemu, da bi porabil zanj 2x manj. Pa bi otrok imel isto kot zdaj.
Čisto možno da sem. Nevem.
In žal mi je da ste razumeli tako kot ste.
Iz srca govorim da če bi bil on ne ploden verjemite da nebi šla zato narazen.
Ampak zakaj ne pokaže vsaj malo interesa za moje želje? Kaj je njegova želja nevem.
Da bi mi vsaj malo pokazal da si tudi on želi neko skupno prihodnost.
Težko je ubesediti kaj čutim. Mi pa ni lahko, verjemite.
Ni ravno tako kot pišeš.
Kot sem že napisala, skupaj sva leta.
V teh letih sva dosti uživala.športala,hodila po hribih na morje,.. Uglaunem uživala.
Vsa ta leta sem tudi zelo vključila v svoje življenje njegovega otroka. Ga učila, mu pomagala, z njim jokala, ga bodrila, včasih sva skupaj tudi kaj ušpičila.
Mojemu sem zaradi problemov z bivšo partnerico tudi veliko finančno pomagala glede na to da je moj partner poleg preživnine plačeval popolnoma vse za otroka(toraj preživnina +vse za šolo,telefoni, računalniki, PS, vse položnice kar se tičejo malega, televizija, pohištvo za njegovo sobo.. Tudi hrano mu je večkrat peljal.) Kakšen mesec so izdatki za otroka presegli 480€.
Sem rekla ok, trenutno je situacija taka, ampak se bo postimala.
Dejstvo pa je da se vse samo stopnjuje, moj pa ne zna postavit meje. Ok, bo rešil sam, sem se umaknila glede finančne pomoči.
Midva sva furala vezo normalno naprej in niti se nisem hotla vtikat več v situacijo ki jo ima ker itak ni imelo smisla. Z malim se še vedno druzim.
In do pred dobrim letom ko sem mu omenila, da zdaj bi pa počasi lahko delala na dojenčku, me ni nič motilo pri njemu.
Zdaj pa mu to zamerim. Res mu.
Od začetka veze je vedel da si otroka želim. Toraj?
Če bi želela samo seme verjemi da bi bla noseča že parkrat.
Ampak želim da mi vsaj pove da si otroka ne želi (čeprav bi nehala tisto sekundo ker zame je to nič drugega kot leta zavajanja), Oz si ga želi ampak mi argumentira zakaj še ne.
Nimam problemov da si nebi mogla najdet moškega. Hočem biti z njim, ampak ne za ceno da ostanem brez otrok. In to je vedel od začetka.
[/quote]
Avtorica, te zelo razumem in mi je srčno žal, da prestajaš to, kar je bilo zame eno najhujših razpotij. Ljudje sodijo in sodijo z distanco. Komentarji vidim so brutalni, ne beri tega, oni ne vidijo v tvoje srce.
Tako ravnanje partnerja – torej govoriti da bi imel otročka, potem pa se temu izogibati – te pahne na razpotje, v katerem nobena smer ni prava (razen ta, s katero sta se oba strinjala na začetku). In si prisiljen izbirati med možnostmi, ki jih nikdar nisi hotel.
Tisto leto, ko je moj mencal, je bilo eno najhujših. Vedela sem, da če ostanem, mi ne bom nikoli zares oprostila, da me je prinesel okoli. Brez njega si nisem želela biti, z njim brez družine pa tudi ne. Z drugim tudi ne. Vicious cycle.
Ko ti partner enkrat kaj takega naredi, ke obcutek, kot bi te prevaral. Boli, ponizujoce je in pocutis se totalno ogoljufan.
Pomembno bi bilo vedeti zakaj se ne odloci, kaj ga bremza. Mojega je ex locitev, po dolocenem casu pa se je vseeno odlocil in danes imava otrocka.
Drzim pesti, da se ti nekako izide situacija. Probaj se odkrito pogovorit v cem je zares tezava. Brez kazanja s prstom, obtozevanja, zahtevanja … Pogovor, kot bi ga imela z najboljsim kolegom.
Hmmm, recimo da sem v tvoji situaciji… mene bi full bolela da bi me zavajal, se zgovarjal, manipuliral z mano, mi lagal…. to potem res ni iskren odnos.
Jaz bi ga vprasala iskreno ce si on v resnici zeli imeti se enega otrocka al se cesa boji? Po mojem je pod prevelikim pritiskom, ker se boji da ce ti ne bo ugodil da ga bos pustila. Zato te najbrz tudi zavaja… on vidi da imas ti full pricakovanja in zeljo in ga to spravlja se v vecjo stisko.
Jaz mislim da to sama ne bosta mogla razresit. Jaz bi si poiskala pomoc. Povej partnerju, ce ne bo s tabo odkrito o tem govoril, da gresta k terapevtu. Ce ga odkloni, ves pri cem si… pa srecno!
Čisto možno da sem. Nevem.
In žal mi je da ste razumeli tako kot ste.
Iz srca govorim da če bi bil on ne ploden verjemite da nebi šla zato narazen.
Ampak zakaj ne pokaže vsaj malo interesa za moje želje? Kaj je njegova želja nevem.
Da bi mi vsaj malo pokazal da si tudi on želi neko skupno prihodnost.
Težko je ubesediti kaj čutim. Mi pa ni lahko, verjemite.
[/quote]
V vsej poplavi nasvetov, se oglašam še jaz…če si resnično želiš otroka, spokaj čim prej. Bila v podobni situaciji, je moj bivši ves čas samo izgovore iskal, samo da se preseliva na svoje, da njegovi otroci malo zrastejo, da imava še čas. Ko mi je bilo teh štosov konec je zacel z izgovori, da ne bi bila dobra mama, da sem preveč zdoma, da on ne bo skrbel za otroke, ker je svoje že spravil gor.. ko sem ga postavila pred dejstvo otrok ja ali ne, je po vseh letih rekel, da ne. In sva šla narazen, bilo težko kot hudič, ker drugace je bil ok partner, samo tukaj se pa nisva ujela. Sem rajši naredila ta korak, kot pa da bi bila v vezi, jezna ves čas na njega, zagrenjena ter živela ves čas z grenkobo v ustih.
Vso srečo!
Otrok živi pri mami in ona je ta ki ga ni sposobna preživljati pa ima svojo plačo, dve preživnini (ima še enega otroka mlajšega z drugim ki jo je načevljal v 9mesecu nosečnosti) otroške dodatke, živi pri starših.
Pa ji mora moj se vedno pri vsem pomagat.
S tem da plačuje se kredit ki ga je vzel ker si je njegova bivša dama zaželela renovacije celotnega stanovanja.
Grem stavit da če bi bil otrok pri njemu, da bi porabil zanj 2x manj. Pa bi otrok imel isto kot zdaj.
[/quote]
Videl je, kako je to, ko zaplodi otroka, potem pa gre nekaj narobe in ostanejo samo dolžnosti in odgovornosti. Tega noče doživljat še enkrat. Otroka si ne želi, mogoče je vse skupaj podzavesten strah pred tem, da bo potem ostal sam in bo moral plačevat dvem ženskam alimente, jemat kredite za prenove njihovih stanovanj itd itd. nikoli konca. Naredil je napako, da si je izbral tebe- žensko v dobi, ko si še želi otroka, hkrati pa nima nobenega od prej. Nista za skupaj, žal. Prej ko to ugotoviš, bolje bo. Grem stavit, da se v njemu skriva strah pred tem, da se mu spet zgodi ista zgodba kot že prej.
Videl je, kako je to, ko zaplodi otroka, potem pa gre nekaj narobe in ostanejo samo dolžnosti in odgovornosti. Tega noče doživljat še enkrat. Otroka si ne želi, mogoče je vse skupaj podzavesten strah pred tem, da bo potem ostal sam in bo moral plačevat dvem ženskam alimente, jemat kredite za prenove njihovih stanovanj itd itd. nikoli konca. Naredil je napako, da si je izbral tebe- žensko v dobi, ko si še želi otroka, hkrati pa nima nobenega od prej. Nista za skupaj, žal. Prej ko to ugotoviš, bolje bo. Grem stavit, da se v njemu skriva strah pred tem, da se mu spet zgodi ista zgodba kot že prej.
[/quote]
Tudi ta pogled razumem.. Ampak jaz nisem ona.
Ne morem in ne želim biti prikrajšana za moje želje zaradi njegovih “napak” v preteklosti, ki se mene ne tičejo niti jih nisem jaz povzročila.
In ja, napako je naredil ker je izbral mene, glede na to da sem mu iskreno povedala ze na začetku kaj pričakujem.
Pa je vseeno rinil… Zdej pa je kr je… Na žalost zame hudo, ne za njega.
Forum je zaprt za komentiranje.