Otroci ločenih starešev – res problematični?

Na MONu se pogosto koga okrca češ, da ni sposoben normalnega razmerja, da se ne najde z drugim spolom, ker ima od doam slabe vzorce, ker je otrok ločenih starešev.
Tudi v reali znajo ljudje se obregnit ob to, da tisti, katerih starši so ločeni, niso ok za razmerje.
Od kje vam take ideje?
Potem recimo imamo pa kup otrok, ki so zrasli v družini, kjer starša nista bila ločena, sta se pa med sabo obkladala z vsem mogočim, samo z ljubeznijo ne. Ampak vseeno pa to ni otrok ločenih staršev. Starši poročeni, čeprav sovražni drug do drugega, ampak navzven pa vse super, a ne?
Od kje taka dvoličnost?

Možno je, ni pa nujno. Pomembno je, da tisti, ki je s tabo, tega ne misli:).

Brez posploševanja, prosim!

vsak ima že v genih in DNK kakšen bo … lahko bi bili starši tudi pokojni ali pa bi otroka dali v sirotnišnico / rejo.

in vsak lahko spremeni sebe — če le dela na sebi kot socialnem bitju

Tudi ti ta drugi bodo imeli(imajo) težave podobne onim ta prvim, ki jih omenjaš. Ampak za vsako težavo obstaja rešitev. 😉

Glede na to koliko je v Sloveniji razvez bi morala biti polovica otrok custveno prizadetih in nesposobnih ljubiti ampak po moje to nikakor ni res : )

Kar se mene tiče, so bolj čustveno prizadeti tisti, ki so doma v družinah, kjer sta starša v gnilem zakonu, otroci pa to vidijo in se tega učijo.
Tule se pa pogosto označi koga, češ, da je nekaj narobe z njim, ker sta se njegova dva ločila.

Nisem še zasledil tega tukaj! Že kar nekaj časa sem “aktiven” tukaj, pa nisem zasledil.

Nobenega se še ni označilo, da bi z njim bilo kaj narobe, samo zato, ker sta se njegova ločila. Narobe je tako ali tako lahko z vsakim od nas nekaj, če gledamo nanj z vidika posameznika. Vendar za nobenega se še tukaj ni reklo, da je z njim kaj narobe v tem kontekstu. Nisem opazil. Kvečjemu se je koga opomnilo, da ima zaradi tega težave v odnosih, kar pa lahko vzamemo kot dobro namerno opozorilo (oziroma resnico) ali pa kot zbadljivko, če se s tem ne strinjamo.
Vendar dejstvo je, da so nam starši zgled, od njih se učimo, od njih smo povzeli določene vzorce vedenja. Leta in leta se je naša podzavest hranila s tem, kar sta nam starša kazal v svojem odnosu.
In če so starši ločeni, se meni zdi pomembno tudi, kak odnos so imeli, preden so se ločili, ter v katerem letu otrokove starosti se je vse to dogajalo, ter kako dolgo, kakšna prepričanja je otrok od tega odnesel itn itn.
Dejstvo pa je tudi, da smo sami lahko bolj uspešni od svojih staršev in ni nujno, da gremo po njihovi poti. Vendar da zaidemo na drugo, boljšo pot, potrebujemo najprej nekaj izkušenj, ki ponavadi niso uspešne. Nekateri obupajo že pri prvem neuspehu, spet drugi vztrajajo. Vztrajanje ne nepravi način pa tudi ne prinaša nujno uspeha. Uspeh v mojem primeru označuje odnos dveh, v katerem sta oba zadovoljna in pri tem ne potrebujeta tretje osebe za intimno popestritev.

Ravno danes sem brala eno temo, kjer se je to metalo pod nos Spiderju. Pa ni bilo prvič, da se je komu to napisalo. Marko, torej temu ti rečeš opominjanje.

Falila si kontekst in smisel. Še vedno trdim da tega tukaj NI

Za mojega to definitivno ne drži. Pa tudi pri nekaj prijateljicah zaenkrat opažam ravno nasprotno, da se zelo trudijo za zvezo in se nikakor ne spuščajo v lahka in kratkotrajna razmerja. Seveda je pa to od človeka do človeka odvisno. Tudi ločitev staršev pusti pri ljudeh različne posledice. Nekateri nočejo ponavljat napak svojih starev in si želijo bit “boljši” in so veliko bolj premišljeni v razmerjih, drugi lahko morda res poberejo te “negativne vzorce”. Drugi zaradi izkušnje svjih staršev ločitev jemljejo zelo zlahka, se jim nezdi nič posebnega in so ločeni že takoj o poroki. Saj je nekaj podobnega tudi pri tistih, ki izhajajo iz problematičnih družin v katerih je veliko nasilja med staršema ipd. Načeloma pa je tako, da neglede iz kakšne družine nekdo prihaja, še vedno je on tisit, ki kroji usodo svojega življenja. Niso pa vsi ljudje enako psihično močni in zreli, da bi to lahko dovolj zgodaj dojeli. Nekateri imajo zaradi travm iz otroštva težave celo življenje, drugi to razrešijo prej.

Ker smo očitno Slovenceljni še vedno zaplankani, do onemoglosti.

Ni važno, da otrok raste v družini, kjer vidi vsakodnevno nasilje, alkohol, droge, tepež, fizično in psihično nasilje.

Važno je, da navzven prihaja KAO iz ”normalne” družine.

He, he……….

Poznam kar nekaj otrok ločenih staršev, ki so danes ne samo ”starši” ampak so veliko bolj pridni in odgovorni do svojih otrok.

Tako da……….Zaplankanost je v naših glavah in žal posledično v naših dejanjih….

lp,D

No, no, le preberite si kaj vam pravi sveti mož:

http://www.rtvslo.si/svet/poljski-nadskof-za-pedofilijo-so-krivi-tudi-loceni-starsi/319659

Spider je tudi napisal, da je on v svojem življenju zelo svoboden/zadovoljen, tako da ga kaj takega ne bi smelo zmotit. Razen, če je to napisal iz kakih drugih razlogov. Lahko je za nekoga tudi zbadljivka, ne le opominjanje. Problem je, ker na forumu nismo vedno iskreni, čustev sogovornika pa tudi pogosto ne vidimo, zato smo včasih bolj drzni in za drugega žaljivi. To je slabost, hkrati pa tudi prednost foruma.

Otroci so ogledalo svojih staršev in ločitev tukaj ne more imeti bistvenega vpliva. Vedno več zakonov se konča zaradi premalo strpnosti, naveličanosti, različnih pogledov na preživljanje prostega časa, skokov čez plot ipd. Vztrajati v slabem zakonu zaradi otrok? Kakšen zgled pa smo potem otrokom? Otroci niso neumni, hitro spoznajo, da je naš zakon ena velika laž.
Velikokrat se zgodi, da so otroci ločencev celo bolj samostojni, odgovorni in manj problematični…

Torej otroci, ki imajo recimo nasilnega očeta, ki jih je pretepal, bodo tudi postali taki?
Se ti ne zdi to z ogledalom malce za lase privlečeno?

Torej otroci, ki imajo recimo nasilnega očeta, ki jih je pretepal, bodo tudi postali taki?
Se ti ne zdi to z ogledalom malce za lase privlečeno?[/quote]

poet je v oblakih rime in melodije in pihanja na dušo… on je samo hoto povedat nekaj navdihnjenega briga njega za logiko…. to mu je tuje…

Torej otroci, ki imajo recimo nasilnega očeta, ki jih je pretepal, bodo tudi postali taki?
Se ti ne zdi to z ogledalom malce za lase privlečeno?[/quote]
Narobe razumeš. Pa tudi, ja, v praksi se je še vedno pokazalo, da je partner, ki je bil nasilen do svoje partnerke, imel doma nasilnega očeta. Vendar to ne pomeni, da to velja za vsakega. Človek se lahko tudi odloči, da bo postal boljši od svojega očeta. To pomeni, da bo začel nadzorovati svoja čustva, ne pa le delovati, kot večni otrok, ki tega še ne zna/zmore.

Torej otroci, ki imajo recimo nasilnega očeta, ki jih je pretepal, bodo tudi postali taki?
Se ti ne zdi to z ogledalom malce za lase privlečeno?[/quote]

Lahko da je za lase privlečeno, ogledalo pa lahko tudi obrneš in tako postanejo otroci pravo nasprotje svojih očetov. Moj fotr ga je na veliko pil, sam sem se zaradi tega že v rani mladosti odločil, da ne bom pil alkohola..in še vedno se tega držim. Poznam pa veliko več primerov, ko sinovi nadaljujeo tradicijo očetov…

Aha, že bolje, da imaš tudi varianto obračanja ogledala. Namrče pogosto slišim bolj tisto varianto: kakršen oče tak sin ali pa jabolko ne pade daleč od drevesa.

to vedno drži! Le položaj opazovanja je treba naravnat!!!

sami presraneti, ki nabijajo volovske dreke

če iima kdo težave, fobije, predsodke, da so šli starši narazen naj gre pa takrat jarke kopat, kanalizacijo čistiti … skratka naj bo družbeno koristen/a

Takole so se o tem razpisali Američani. 🙂

http://everydaylife.globalpost.com/effect-divorced-parents-childs-future-relationships-22930.html

Tipičen primer posploševanja. Dva amerikanca predstavljata kar celo 200 miljonsko nacijo … wauuu