otroci in poroka
Imaš pač še nekaj svatov več…. 😉
Kaj češ sedaj? Jih doma pustit?
Drugače pa je imela poroka/svatba ta pomen, da so se ljudje veselili mladoporočencev, ker bosta živela skupaj, imela otroke…..itd Ti pa že vse to imaš 😉
Čemu potem “veselica”? 🙂
Imaš pač še nekaj svatov več…. 😉
Kaj češ sedaj? Jih doma pustit?
Drugače pa je imela poroka/svatba ta pomen, da so se ljudje veselili mladoporočencev, ker bosta živela skupaj, imela otroke…..itd Ti pa že vse to imaš 😉
Čemu potem “veselica”? :)[/quote]
Sprašujem ravno bolj iz tega stališča 🙂 Ker mislim, da ima poroka nekakšen vau, ko še ni otrok, morda eden, potem se mi zdi da izgubi tisti pravi pomen, se morda motim? Ne glede ali je veselica ali ne 🙂
Lahko pa proslavite to, kar že imate. Jaz iz svoje poroke ne bom delal ceremonije, proslavljali bomo pa lahko še vedno vsako malenkost, ko se bo zgodila. Kaj češ prosljavljat za naprej? Predstavljaj si, koliko veselja lahko gre v đabe, če se potem tisto ne izpolni. :)) 😉
Prijateljica in prijatelj sta se poročila, ko sta že imela deklico staro dve leti. Poroka in zabava je bila takšna, kot sta si jo pač želela; z vsem pompom, cerkvijo in veliko svati. Nevesti sta bili dve, ena okoli trideset, druga dve leti… oblekici precej podobni, rdeči… veliko volančkov in teatra. Ne po mojem okusu pa vendar, mi je bilo lepo, ker sta bila oba zelo zadovoljna. 🙂
Naredi si tako, kot si ti/vidva želita. Če komu ne pašte, to ni tvoj problem.
Večina tistih, ki jih jaz poznam in so se poročili, ko so že imeli enega ali več otrok, iz poroke ni delala neke velike fešte. Deloma tudi zato, ker jim je bilo v takšnih razmerah škoda razmetavat denar za takšne stvari. Imet danes dva otroka ali več tudi s finančnega vidika za marsikoga ni mačji kašelj.
Moj brat se je poročil z enim otrokom, pa se njegova poroka z izjemo tega, da je bil na njej še krst, ni bistveno razlikovala od moje. Obe sta bili v krogu ožjega sorodstva, s pogostitvijo oziroma večerjo z manjšo žurko za vse povabljene.
Drugače pa sem na tovrstnih porokah opazila, da otroci poroko svojih staršev zelo različno sprejmejo. Čisto mali včasih zelo jokajo, ker ne razumejo najbolje za kaj gre. Malo večjim se pa zdi to prav fino. Vsekakor je pa treba otroka pripravit na to, se pogovarjata o tem z njim. Od ene kolegice hčerkica je pri skoraj petih letih to zelo slabo sprejela. Je še na dan poroke trdila, da to ni res, da njena mami in ati še nista poročena.
Če dva čutita, da si želita poroke, potem naj to kar naredita. To je smiselno vedno, ko dva začutita, da si tega želita. In ni se treba ozirat na to, kaj porečejo drugi na to kakšna je oziroma bo vajina poroka. To je vajin dan, naredita si ga takšnega, da bosta predvsem vidva zadovoljna. Otroke pa le vključite v ceremonial, se jim bo fino zdelo. Če bodo dobili občutek, da so postavljeni na stranski tir, se lahko zgodi, da začnejo zanalašč nagajat in vzbujat pozornost.
Otroci so ena velika ljubezen. Kako lahko sploh kdo pomisli, da bi jih izključeval iz svojih dogodkov? Se dogaja, meni je to bolno.
Enkrat sem bila na poroki brez otrok (takšna je bila izrecna želja mladoporočencev) in moram reči, da je bila to najbolj pusta, dolgočasna, fejkana poroka. No, kmalu sta se ločila:). Če nimaš feelinga za otroke, ga nimaš niti za kaj drugega.
Zgolj imeti otroke ali jih kazati v javnosti, to še ne pomeni, da imaš “feeling” za karkoli.
Rojevanje je zgolj izkoriščanje biološke danosti oz. zmožnosti.[/quote]
Pravim, če nimaš feelinga za najbolj krhki in ranljivi del populacije, potem ga ne moreš imeti niti za sebe.
Ti pa…no, kar začni z rojevanjem, da izkoristiš svojo superiorno funkcijo:).
Zgolj imeti otroke ali jih kazati v javnosti, to še ne pomeni, da imaš “feeling” za karkoli.
Rojevanje je zgolj izkoriščanje biološke danosti oz. zmožnosti.[/quote]
Pravim, če nimaš feelinga za najbolj krhki in ranljivi del populacije, potem ga ne moreš imeti niti za sebe.
Ti pa…no, kar začni z rojevanjem, da izkoristiš svojo superiorno funkcijo:).[/quote]
Opažam, da imajo nekatere ženske, kakor hitro postanejo matere, naenkrat poseben občutek za otroke, da ne rečem, da čez noč postanejo izredni pedagogi in vzgojitelji, ki jim ne more naenkrat nihče več parirati, ker one vse znajo… ;)))
Pravim, če nimaš feelinga za najbolj krhki in ranljivi del populacije, potem ga ne moreš imeti niti za sebe.
Ti pa…no, kar začni z rojevanjem, da izkoristiš svojo superiorno funkcijo:).[/quote]
Opažam, da imajo nekatere ženske, kakor hitro postanejo matere, naenkrat poseben občutek za otroke, da ne rečem, da čez noč postanejo izredni pedagogi in vzgojitelji, ki jim ne more naenkrat nihče več parirati, ker one vse znajo… ;)))[/quote]
Mogoče se le ti počutiš ogroženega:). Sicer ne vem zakaj. Saj dandanes ima moški pomembno vlogo pri vzgoji svojih otrok. Ti kar pogumno stopi do svoje žene in si izbori mesto, ki ti pripada!:)
Pravim, če nimaš feelinga za najbolj krhki in ranljivi del populacije, potem ga ne moreš imeti niti za sebe.
Ti pa…no, kar začni z rojevanjem, da izkoristiš svojo superiorno funkcijo:).[/quote]
Opažam, da imajo nekatere ženske, kakor hitro postanejo matere, naenkrat poseben občutek za otroke, da ne rečem, da čez noč postanejo izredni pedagogi in vzgojitelji, ki jim ne more naenkrat nihče več parirati, ker one vse znajo… ;)))[/quote]
Mogoče je to zdaj malo izven teme, ampak tudi jaz sem že večkrat pomislila na to. Kar nekaj mojih kolegic, je v prvih materinskih letih začelo razmišljat, da bi se ukvarjale z varstvom otrok. Ne le svojih.
Podobno kot je marsikatera novopečena nevesta ob svoji organizacji poroke, ugotovila,da bi se lahko ukvarjala z organizacijo porok.
Pa se je kmalu izkazalo, da ni to tako simpl. Ena je že ob drugem otroku kot starš zatajila in sedaj zaradi vedenjskih problemov s prvim otrokom že kakšni dve leti redno obiskuje otroškega psihologa. Organizatorke porok pa so tudi kmalu padle na realna tla.
Opažam, da imajo nekatere ženske, kakor hitro postanejo matere, naenkrat poseben občutek za otroke, da ne rečem, da čez noč postanejo izredni pedagogi in vzgojitelji, ki jim ne more naenkrat nihče več parirati, ker one vse znajo… ;)))[/quote]
Mogoče je to zdaj malo izven teme, ampak tudi jaz sem že večkrat pomislila na to. Kar nekaj mojih kolegic, je v prvih materinskih letih začelo razmišljat, da bi se ukvarjale z varstvom otrok. Ne le svojih.
Podobno kot je marsikatera novopečena nevesta ob svoji organizacji poroke, ugotovila,da bi se lahko ukvarjala z organizacijo porok.
Pa se je kmalu izkazalo, da ni to tako simpl. Ena je že ob drugem otroku kot starš zatajila in sedaj zaradi vedenjskih problemov s prvim otrokom že kakšni dve leti redno obiskuje otroškega psihologa. Organizatorke porok pa so tudi kmalu padle na realna tla.[/quote]
No, saj po tem lahko takoj presodiš, katere so matere, pardon, “super matere”, ki imajo potrebo posebej izpostavljati dejansko svojo biološko funkcijo – rojevanje, misleč, da je ta tudi avtomatično povezana s sociološko-čustveno-vzgojno-družinsko komponentno, seveda s samimi superlativi, a ne Goldfiševa? 😀
Preberi naslov posta in moj prvi odgovor:). Ničesar nisem pogojevala z rojevanjem. Meni je vseeno, ali ima ženska otroke ali ne, pomemben mi je pogled na to, kako vidi same otroke (bodisi njene ali od drugih). Saj namreč ne misliš, da mora ženska prvo roditi, da si ustvari mnenje o tem, kaj čuti do otrok oz. ali jih želi imeti na svoji poroki?:))
Preberi naslov posta in moj prvi odgovor:). Ničesar nisem pogojevala z rojevanjem. Meni je vseeno, ali ima ženska otroke ali ne, pomemben mi je pogled na to, kako vidi same otroke (bodisi njene ali od drugih). Saj namreč ne misliš, da mora ženska prvo roditi, da si ustvari mnenje o tem, kaj čuti do otrok oz. ali jih želi imeti na svoji poroki?:))[/quote]
Če še nisi mamica, bi bila gromozanska škoda, da ne udejanjiš tega materinskega talenta! :)))
Forum je zaprt za komentiranje.