Osvajanje pa tako!? (omahljivec!)

Precej časa me pogleduje moški, čutim njegove poglede. Ko pa ga pogledam, umakne pogled.
Pa nisva več pubertetnika, se bližava petdesetim, on je kakih 6-8 let mlajši.

Kaj storiti, kako? So se vloge zamenjale? Vedno sem bila vajena osvajanja, ta pa me žge s pogledi le, ko ga ne gledam.

Pomoč, prosim!

Ravno zato, ker ni več pubertetnik, je človek bolj previden.

In kaj naj?

Kakšen predlog?

pri vajinih letih se pač ne skače v bazen brez, da se preveri ali je voda v njem.
Še več – tudi metru v bazenu se ne zaupa, da je voda res do neke višine, ampak se gre pred skokom v bazen preveriti ali je voda v primerni višini, ko je skok varen in ni previsoka, da se lahko tudi hodi po bazenu.
Lahko pa mu sama poveš, da voda je in da je skok varen ☺

Saj tudi nekateri najstniki počnejo enako in malo starejši tudi. Ni samo starost, predvsem izkušnje, značaj. Verjetno bi rad, pa se sprašuje enako kot ona. Previsoka pričakovanja morda oziroma strah pred zavrnitvijo.
V taki situaciji je najbolj iznajdljivo bit iskren. Greš k njemu in poveš da si opazila, da te opazuje, poveš približno kaj ob tem čutiš in potem čakaš na reakcijo.

Ne razumem bab, ki jih motijo tipi, čeprav še praktično nič nimajo z njimi, one bi pa vseeno nekaj več… Že zdaj ji gre na živce njegova nepodjetnost, ampak dajmo se vseeno poparčkat. Če se ta čudež že nekako res zgodi, kaj bo šele, ko pridejo na dan tudi vse ostale moteče karakteristike? To bo spet en klasičen slovenski zakon večno nezadovoljne žene in kronično poniževanega copatarja. In spet bo kriv ves moški svet za klavrno življenje v zakonu z napačnim, ker si baba ni upala v razmerje s suverenim dedcem, ki bi imel kakšno besedo pri bajti. Je bolj ziher, če je tak kot foter. Tih pa pohleven. Polno življenje je preveč naporno. Dajmo bit rajš ziher in dooolgo umirajoči od dolgočasja ter predvidljivosti.

Poglej ga takrat, ko te gleda.

Umakne pogled, dela se, kot da me ni!

Pred časom sem ga prva pozdravila, ko sem videla, da si me ogleduje,
pa je samo odprl usta, vendar ostal brez besed.

Takrat me je videval na pijači s kolegom, je lahko to vzrok?

Pogledala pa sem ga že tudi, namerno z zelo dolgim pogledom.
A mu ni “kliknilo”?

Sotrpinke, je katera kdaj naredila prvi korak?

Je potem (vaš) pobegnil?

Ah, moški …

Umakne pogled, dela se, kot da me ni![/quote]
kaj pa če si ti vse skupaj narobe predstavljaš??

Imaš dve možnosti:

ali ga nepričakovano naskočiš ali pa mu kaj dobrega spečeš.

Če ti je všeč, pridi stvari do dna. Ogovori ga, pa boš videla reakcijo.
Jaz imam raje, da me takoj pogleda v oči.

Torej ker si je on ne upa pogledati v oči, je/bo cagav tudi na vseh drugih področjih?

Naskočim? Takole: http://www.youtube.com/watch?v=c2TrIpe9D2c ? 🙂

Doslej sem jih in jih še zavračam, ko me osvajajo, zdaj pa naj obrnem ploščo?

Spečem in pošljem po pošti? 😉

Evo, to se tudi jaz sprašujem!

Saj tudi nekateri najstniki počnejo enako in malo starejši tudi. Ni samo starost, predvsem izkušnje, značaj. Verjetno bi rad, pa se sprašuje enako kot ona. Previsoka pričakovanja morda oziroma strah pred zavrnitvijo.
V taki situaciji je najbolj iznajdljivo bit iskren. Greš k njemu in poveš da si opazila, da te opazuje, poveš približno kaj ob tem čutiš in potem čakaš na reakcijo.[/quote]

Hvala, Robi.

Pa ne bo rekel: Kaj se ponujaš, baba stara? Ali me imel za eno noč in si potem poiskal mlajšo? Poleg tega mi zamenjava vlog ne leži ravno najbolje. Pa drugim dekletom na forumu verjetno tudi ne. 😉 Bi bila raje, da me on kaj vpraša.

Jah, nič, škoda, …

Tudi mogoče.

Mogoče me bo pa čez čas vendarle nehal “žgati” s temi pogledi in se malo ohladil.

ena znanka (tvoje generacije) je enkrat priznala, da je “dala” vsakemu, ki je vprašal … ko pa je vprašanj zmanjkalo je pa začela sama “ponujati” ☺

Ne vem, kaj bo rekel. Prihodnosti pa ne napovedujem. 🙂

Mislim, da če umika pogled, tudi “skočil” ne bi.

Vprašanj pa mi zaenkrat še ne zmanjkuje, vendar od drugih, bolj korajžnih.

Me pa res zanima, koliko časa bo trajalo, da se to neha (da se ohladi).

Mislim, da če umika pogled, tudi “skočil” ne bi.

Vprašanj pa mi zaenkrat še ne zmanjkuje, vendar od drugih, bolj korajžnih.

Me pa res zanima, koliko časa bo trajalo, da se to neha (da se ohladi).[/quote]
heh … jaz par tipov avtomobilov še vedno pogledam — pa ne vidim šans, da bi katerega imel tudi, če je odltimer … tako da raje opogumljaj tiste, ki sprašujejo. [sup](btw: če se prijaviš/registriraš te bom tudi jaz “vpršal” )[/sup]

Hvala, gupi, ena od redkih, ki je odgovorila. 🙂

Všeč mi ravno ni. Ima kar nekaj kg preveč in veliko več kot jaz (jaz 43-45, on verjetno kakih 110 do 120, če dobro ocenjujem ljudi po teži).

Da bi ga ogovarjala, nisem pomislila, tega mi doslej ni bilo nikoli treba početi, so bili vedno moški tisto, ki so naredili prvi korak.

Mogoče pa se staram in se bo res treba počasi začeti ponujati, kot pravi NM-3w? 😉 (Hope not!)

Bolj bi rada vedela, kdaj se bo nehalo to “zijanje”, kako dolgo bo še vztrajal, ker me že malo moti. 🙂

treniraj ignoriranje/filtriranje (menda imate ženske to že v DNK 🙂 )
če pa to ne zaleže
se pa od “srca” nareži kakšni šali drugega moške i se malo “zlij” po njem
če pa še to ne zaleže
hja — potem si pa v oko zapela “bolniku”, ki te “skenira”, da si na samem s tvojimi “slikami” prazni mošnjo

[sup](mnenje je povsem moje .. ker vsako, zaradi katere se mi napne šlic nekako “stestiram” kakšne šanse imam ☺ )[/sup]

Hvala, gupi, ena od redkih, ki je odgovorila. 🙂

Všeč mi ravno ni. Ima kar nekaj kg preveč in veliko več kot jaz (jaz 43-45, on verjetno kakih 110 do 120, če dobro ocenjujem ljudi po teži).

Da bi ga ogovarjala, nisem pomislila, tega mi doslej ni bilo nikoli treba početi, so bili vedno moški tisto, ki so naredili prvi korak.

Mogoče pa se staram in se bo res treba počasi začeti ponujati, kot pravi NM-3w? 😉 (Hope not!)

Bolj bi rada vedela, kdaj se bo nehalo to “zijanje”, kako dolgo bo še vztrajal, ker me že malo moti. :)[/quote]

Če ti ni všeč, pozabi vse skupaj. Biti mora obojestransko – šele takrat se ukrepa.

Po videzu mi ni “oh in sploh”. Glede karakterja pa tudi dvomim, če je že zdaj tako bojazljiv.

Čeprav mi laska dejstvo, da se mlajši zanima zame. Ne bi imela nič proti nekaj srečanjem, da se malo spoznava. A se hkrati tudi bojim, da me pusti, ko najde mlajšo, se mi zdi, da je to danes kar praksa.