Organizacija družinskega proračuna

Pozdravljene,

Zanima me kako imate s partnerjem razdeljene stroške, oz. kako organizirate družinski proračun?

Lep vikend vam želim

najprej porabiva moje….
potem pa vsak svoje:)))

LP

Kar se tiče stroškov, vse prepušča meni, ker imava klik, tako da nekaj položnic plačam iz njegovega računa, drugo pa iz svojega. Za hrano pa tako, tisti, ki ima, ko greva v štacuno s sabo kartico, potem plača.

Imava ločene račune.
V “denarnico za hrano” dava vsak enako vsoto, položnice plačuje on, jaz pa drobnjarije, ki ostanejo (čistila …). Pri vseh večjih investicijah da vsak polovico.
Ne vem, ampak preprosto nočem, da bi imela skupne finance, saj tudi denarja ne služiva skupaj in včasih več zaslužim jaz, drugič on (razlike so lahko velike, ker sva v svobodnih poklicih). Skupna postelja – ja, skupen denar – ne. Seveda pa si pomagava z “brezobrestnimi posojili”, kot jim praviva, kadar gre komu za nohte … Čeprav dragemu neskončno zaupam, sem videla tudi primere, ko so ženske ostale brez vsega, pa je bilo tudi prej dolga leta vse oh in sploh, pa zaupanje, pa skupen račun … Denar nima veliko opraviti z ljubeznijo. Poleg tega nočem, da bi mi kdaj kdo očital, koliko sem zapravila za to ali ono, zato sem raje preprečila, da bi do možnosti za kaj takega sploh prišlo. Priznam, nič kaj romantično, ampak deluje in sva zadovoljna tako, kot je.

imava ločene račune, položnice razdeliva, ko pa je mesec predolg za plačo, sledi: posod mi jurja, pa dobiš lupčka…

Enostavno,ker živiva skupaj,se imava rada in si zaupava,imava tudi denar skupj.To pomeni-kredit,mobitel,fond polico za najino punčko plačujem jaz,vse ostalo pa moj Medo.Vse,kar ostane na mojem računu pa gre za uresničitev sanj naše mlade družinice-za majhno hiško,ki bo samo naša.

LP !

Trapasto vprašanje!
…če sta mož in žena. Račun je seveda skupen…sploh ni pomembno kdo kaj in kje plača, pač kakor nanese.
Midva denar, ki nama ostane ob koncu mesca dava drugam, da se kaj nabere recimo za kakšen večji nakup…

Če se pa kregata kaj bo kdo plaču, to pomeni da je neki s takim zakonom narobe…

Ločeni računi, ločena čustva.

J

Men je mož takoj, ko je lahko dal vse finance meni. Enostvano mu gre na živce se s tem ukvarjati. Tako sva oba pooblaščena na vse račune. Ve popolnoma vse kaj se dogaja glede investicij, kakšno je stanje. Koliko kdo zapravi pa tako veva koliko sploh lahko.
Imam finančni plan narejen za celo leto na računalniku in pismeno, z upoštevanjem odstopanja seveda.
Do sedaj ni bilo večjih presenečenj:))))). Jaz ne sodim ljudi, ki imajo ločene ali pa skupne račune, mislim da je pomembno da zadeva obema ustreza. NAma ustreza tako,Lp

M

Midva imava sicer ločene račune, ampak denar je pa skupen!

Denarne zadeve so indikator zaupanja,

skupne denarne zadeve , skupna postelja in miza pomenijo da stvari špilajo!

Vse prihodke imava na enem računu, na drugem varčujeva oz. nakaževa kar ob koncu meseca ostane. V 10 letih zakona ni še nikdar in nikoli prišlo do očitkov kaj in koliko za kaj…??? O vseh nakupih ki presegajo nekaj tisočakov se pogovoriva.
LP A.

Nimava skupnega računa, oba plačujeva za vse – po dogovoru pač. Večji problem je, da količina porabljenih denarnih sredstev mesečno ponavadi presega količino zaslužka:)

Imava skupne otroke, skupno hišo, skupna avta in skupen denar. On zasluži veliko več, kot jaz, jaz pa zato skrbim za dom in družino in tu se izenači – vsak pač prispeva, da se imamo lepše, kakor najbolje more.

Ponavadi je že itak vse zapravljeno v naprej:)))
predvsem zaradi stanovanjskih kreditov.

Drugače pa imava vsak svoj račun, ki ga pridno prazniva skupaj.
Na žalost so časi takšni, da vedno sprazniva oba:))

Kaj pa v primeru, če nisi poročen in s fantom živiš v najetem stanovanju.
En sasluži 100.000 sit drugi 250.000, si stroške vseeno delite 50:50 ali nekako procentualno izračunate, da vsak prispeva svoj del.

Ločena računa, obvezno. Je veliko boljši pregled nad porabo. Stroški se delijo približno 50:50, ravno tako kot domače delo in vse ostalo. Nihče ni odvisen od drugega in ne “visi” na njem. To omogoča enakovredno partnerstvo.
Skupne finance so samo dodatno lepilo, ki nekatere nesrečne pare drži skupaj namesto ljubezni.

Strinjam se s Tino32, tudi pri nas je tako.

Če en zasluži 100.000 en pa 200.000 in si vse stroške delite na pol:pol, kaj pa s tistim denarjem ki ostane? Enemu ostane 100.000 ali špara za potovanje okrog sveta? Tudi sama sem na tem, da greva s fantom skupaj živet in on zasluži več, misliva gradit hišo!? Samo, če naj si vse deliva na pol potem ne bova daleč prišla… On bo imel polno denarnico, jaz bom pa stradala???

Pri nas je denar skupen. Kakorkoli gre večinoma za skupne stvari – skupen dopust, skupne položnice, skupne otroke… posebnih izdatkov pa si ne očitava.
Če komu paše imeti ločene račune – zakaj pa ne. Vsak ima pač svoj način.

midva s fantom ima vse skupno – vseeno je s katerega računa gre denar.

Ko še nisva živela skupaj sva mogoče malo gledala, kako si bova delila skupne stroške. Odkar živiva skupaj pa ni več pomembno čigav je denar. Ločevanje na “moj” in “tvoj” denar v družinskem proračunu se mi zdi žaljivo.

Neki sem zasledil in se mi zdi zanimivo. Ce zenska zasluzi manj kot tip, potem rece, da ona ima cez gospodinjstvo in druzino ter vzgojo in je vse kompenzirano.

Kaj se pa zgodi, ce ima tip bistveno manjso placo. Ne verjamem, da ima kaksno vrednejso kompenzacijo za to. Karkoli bo naredil, bo verjetno izgledalo, kot da ni uspesen, ali je pa enostavno len in nima takih ambicij, da bi sel z denarjev v visave.

Kako pa zenske gledate na to, da ima moski manjso placo in ne pokaze interesa, da bi zasluzil vec oz. toliko kot ve?

Zblj

moj oče ima tudi manjšo plačo kot mami, ampak nikdar nista komplicirala, on je dal vso plačo mamici, ki pa je nato razporejala denar skozi mesec ion vse plačevala, njemu pa dajala dnevno oz. mesečno “žepnino.”

Deliva stroške na pol, varčujeva vsak enak znesek za skupne potrebe, ostalo ostane vsakemu posebej in razpolaga kakor želi..obleka…hobiji…. Jaz mu ne oporekam njegovih hobijev oz. izdatkov, on ne meni mojih. Če si on želi dražjo reč, kot sama smatram razliko pokriva iz svojega… npr. avtomobili… in obratno… npr. boljši pralni stroj. Očitkov ni.
Pa da ne boste mislili da bajno zasluživa, nikakor, zelo gledamo na vsak tolar.
Poznam veliko družin, ko ženska (tudi moški,vendar samo eno tako družino poznam) ne more kupiti kreme za obraz ali nove obleke ker ves čas šparajo…potem pa si on privošči nov in po možnosti najboljši npr. računalnik ali pa kaj drugega. Pa si kar naprej mečejo naprej to, pa v resnici nikomur nič ne manjka.

Meni se zdi to vredu in fer. Seveda pa to ne pride v poštev za pare, kjer je razlika občutna oz. je eden od njiju brez dohodka.

Moje mnenje za zblj:

Ne glede na to kdo manj ali več zasluži je pomemben korekten odnos med družinskimi člani. Tudi otroci morajo sodelovati pri skupnih opravilih…s tem ne mislim na kako izkoriščanje…
Bistvo je da nekdo ne lenuhari, da izpolnjuje svoje obveznosti in da deluje in se trudi v dobrobit družine, ne glede koliko zasluži.