Olimpijada

Sploh ne. Zakotali po klančku klobko volne, pa topovsko kuglo, pa glej, katera bo prej dol…[/quote]

Oh, ti pa slabo fiziko obvladaš, si prešpricala gravitacijo? 😀 Verjameš, da bi prispeli dol hkrati? No, vsaj v idealnih pogojih. Enako, kot če obe krogli spustiš istočasno v prosti pad, padeta na tla ob istem času. ;)[/quote]

Neki na pol si nekje slišal, pa zdaj misliš, da vse veš, a ne? Pravi fizik, res me lahko veliko naučiš….

Če zakotališ ENAKO VELIKI kugli (torej je volnena bistveno lažja, a ne?) bo pač prišla dol prva
topovska….če sem jaz kaj prešpricala, ali ne. V teži je bistvo, zato sem tudi podala VOLNO in ŽELEZO.
A štekaš zdaj?
Če ne, ti še na karo papir narišem in pobarvam z voščenkami…

Oh, ti pa slabo fiziko obvladaš, si prešpricala gravitacijo? 😀 Verjameš, da bi prispeli dol hkrati? No, vsaj v idealnih pogojih. Enako, kot če obe krogli spustiš istočasno v prosti pad, padeta na tla ob istem času. ;)[/quote]

Neki na pol si nekje slišal, pa zdaj misliš, da vse veš, a ne? Pravi fizik, res me lahko veliko naučiš….

Če zakotališ ENAKO VELIKI kugli (torej je volnena bistveno lažja, a ne?) bo pač prišla dol prva
topovska….če sem jaz kaj prešpricala, ali ne. V teži je bistvo, zato sem tudi podala VOLNO in ŽELEZO.
A štekaš zdaj?
Če ne, ti še na karo papir narišem in pobarvam z voščenkami…[/quote]Gravitacija deluje na obe enako neglede na težo, trenje podlage na klancu pa železna bolje premaguje kot volnena čeprav Matjazko trdi drugače. Pozabil je omenit, da se mora prosti pad zgodit v vakumu, da se njegova trditev ostvari. 😉

Če sta mu pa že tako enaki bi pa predlagal, da ti pusti, da mu jih spustiš z balkona v prostem padu na glavo… 😉 Pa naj potem pove, če sta mu res enaki….. :))))

Baje v vakuumu tudi ideje/zamisli niso kaj prida. Domišljija kar bezlja, večji kot je vakuum. :))

Neki na pol si nekje slišal, pa zdaj misliš, da vse veš, a ne? Pravi fizik, res me lahko veliko naučiš….

Če zakotališ ENAKO VELIKI kugli (torej je volnena bistveno lažja, a ne?) bo pač prišla dol prva
topovska….če sem jaz kaj prešpricala, ali ne. V teži je bistvo, zato sem tudi podala VOLNO in ŽELEZO.
A štekaš zdaj?
Če ne, ti še na karo papir narišem in pobarvam z voščenkami…[/quote]Gravitacija deluje na obe enako neglede na težo, trenje podlage na klancu pa železna bolje premaguje kot volnena čeprav Matjazko trdi drugače. Pozabil je omenit, da se mora prosti pad zgodit v vakumu, da se njegova trditev ostvari. 😉

Če sta mu pa že tako enaki bi pa predlagal, da ti pusti, da mu jih spustiš z balkona v prostem padu na glavo… 😉 Pa naj potem pove, če sta mu res enaki….. :))))[/quote]
Saj je napisal “v idealnih pogojih”, vendar vseeno je njegov komentar čisto BV. Takšne “idealne” razmere so čisto neživljenske (sploh ne razumem zakaj izraz idealne’) in zato primerjave podane na njihovi osnovi neprimerne. Že rahlo mejijo na podje.bavanje 🙂

Oh, ti pa slabo fiziko obvladaš, si prešpricala gravitacijo? 😀 Verjameš, da bi prispeli dol hkrati? No, vsaj v idealnih pogojih. Enako, kot če obe krogli spustiš istočasno v prosti pad, padeta na tla ob istem času. ;)[/quote]

Neki na pol si nekje slišal, pa zdaj misliš, da vse veš, a ne? Pravi fizik, res me lahko veliko naučiš….

Če zakotališ ENAKO VELIKI kugli (torej je volnena bistveno lažja, a ne?) bo pač prišla dol prva
topovska….če sem jaz kaj prešpricala, ali ne. V teži je bistvo, zato sem tudi podala VOLNO in ŽELEZO.
A štekaš zdaj?
Če ne, ti še na karo papir narišem in pobarvam z voščenkami…[/quote]

Tebi je treba narisati, ker še vedno ne razumeš in trmariš po svoje. 🙂 Prosti pad ni odvisen od mase telesa, ki ga spustimo! Razumeš do sem? 😀 Torej velja, da za vsa telesa, tudi za železno kroglo, da je gravitacijski pospešek približno 10 m/s^2. Kar pomeni, da se bodisi železni bodisi papirnati krogli hitrost za vsako sekundo poveča za 10 m/s, tako da železna ne bo nič prej padla dol, ampak hkrati padeta na tla. 😉 Pri kotaljenju je malo drugače, ker je potrebno upoštevati še vztrajnostni moment krogel, ta pa je odvisen od mase.

Neki na pol si nekje slišal, pa zdaj misliš, da vse veš, a ne? Pravi fizik, res me lahko veliko naučiš….

Če zakotališ ENAKO VELIKI kugli (torej je volnena bistveno lažja, a ne?) bo pač prišla dol prva
topovska….če sem jaz kaj prešpricala, ali ne. V teži je bistvo, zato sem tudi podala VOLNO in ŽELEZO.
A štekaš zdaj?
Če ne, ti še na karo papir narišem in pobarvam z voščenkami…[/quote]

Tebi je treba narisati, ker še vedno ne razumeš in trmariš po svoje. 🙂 Prosti pad ni odvisen od mase telesa, ki ga spustimo! Razumeš do sem? 😀 Torej velja, da za vsa telesa, tudi za železno kroglo, da je gravitacijski pospešek približno 10 m/s^2. Kar pomeni, da se bodisi železni bodisi papirnati krogli hitrost za vsako sekundo poveča za 10 m/s, tako da železna ne bo nič prej padla dol, ampak hkrati padeta na tla. 😉 Pri kotaljenju je malo drugače, ker je potrebno upoštevati še vztrajnostni moment krogel, ta pa je odvisen od mase.[/quote]

Od kdaj se šteje trkljanje po klancu navzdol za prosti pad?
Komot narediva eksperiment, če meniš, da se obe kugli prikotalita dol istočasno…
Aja pa še vprašanje: Kaj je težje, kila volne ali kila železa?

Neki na pol si nekje slišal, pa zdaj misliš, da vse veš, a ne? Pravi fizik, res me lahko veliko naučiš….

Če zakotališ ENAKO VELIKI kugli (torej je volnena bistveno lažja, a ne?) bo pač prišla dol prva
topovska….če sem jaz kaj prešpricala, ali ne. V teži je bistvo, zato sem tudi podala VOLNO in ŽELEZO.
A štekaš zdaj?
Če ne, ti še na karo papir narišem in pobarvam z voščenkami…[/quote]

Tebi je treba narisati, ker še vedno ne razumeš in trmariš po svoje. 🙂 Prosti pad ni odvisen od mase telesa, ki ga spustimo! Razumeš do sem? 😀 Torej velja, da za vsa telesa, tudi za železno kroglo, da je gravitacijski pospešek približno 10 m/s^2. Kar pomeni, da se bodisi železni bodisi papirnati krogli hitrost za vsako sekundo poveča za 10 m/s, tako da železna ne bo nič prej padla dol, ampak hkrati padeta na tla. 😉 Pri kotaljenju je malo drugače, ker je potrebno upoštevati še vztrajnostni moment krogel, ta pa je odvisen od mase.[/quote]
Matjažko, ampak nekaj pa si prešprical. 🙂 pospešek je enak pri obeh, hitrost pa ne (ker se veča z maso). Predmet z večjo tako doseže večjo hitrost, se pravi na pade na tla prej od lažje. To so pa ja osnove, katerega, 4. razreda? :))

Res je. Zato primer kjer telesa padejo istočasno, velja le za vakuum, v atmosferi pa ne.
Čeprav imata dve telesi enak zračni upor, nimata enake potencialne energije. Telo z večjo maso ima zato večjo potencialno energijo in posledično po času padanje tudi kinetično.
Zato je končna max. hitrost težjega telesa v zraku večja od lažjega.

Spremljam vse, kar se da. Zadnjič sem v lokalu gledala naše hokejiste in bila na trnih, kot še nikoli. Me je moj navdušil nad športom (tem na tv) in zdaj nadobudno spremljam naše športnike v Sočiju.

Ob 15h ne spreglejte Teje Gregorin, biatlon in ob 18.30 moške kvalifikacije za skoke. Daaaaajmo naši!!

Tu (KLIK)[/url] imate podrobni razpored, kdaj in v katerih disciplinah igrajo Slovenci.

Tebi je treba narisati, ker še vedno ne razumeš in trmariš po svoje. 🙂 Prosti pad ni odvisen od mase telesa, ki ga spustimo! Razumeš do sem? 😀 Torej velja, da za vsa telesa, tudi za železno kroglo, da je gravitacijski pospešek približno 10 m/s^2. Kar pomeni, da se bodisi železni bodisi papirnati krogli hitrost za vsako sekundo poveča za 10 m/s, tako da železna ne bo nič prej padla dol, ampak hkrati padeta na tla. 😉 Pri kotaljenju je malo drugače, ker je potrebno upoštevati še vztrajnostni moment krogel, ta pa je odvisen od mase.[/quote]

Od kdaj se šteje trkljanje po klancu navzdol za prosti pad?
Komot narediva eksperiment, če meniš, da se obe kugli prikotalita dol istočasno…
Aja pa še vprašanje: Kaj je težje, kila volne ali kila železa?[/quote]

Skela, ko ste imeli fiziko, namesto da si se ozirala za fanti, bi morala poslušati učitelja. 🙂 Namreč tudi po klancu ni nič drugače, če telesa drsijo , le pospešek je manjši od gravitacijskega za sinus kota (pri 90 stopinj pa je spet enak g-ju => prosti pad, ker je sin90=1 ) 😀 , ampak kaj ti jaz to nekaj razlagam, če si pa tako “pametna”. :)))

Materduš, kaj ma to veze z ZOI?

Tebi je treba narisati, ker še vedno ne razumeš in trmariš po svoje. 🙂 Prosti pad ni odvisen od mase telesa, ki ga spustimo! Razumeš do sem? 😀 Torej velja, da za vsa telesa, tudi za železno kroglo, da je gravitacijski pospešek približno 10 m/s^2. Kar pomeni, da se bodisi železni bodisi papirnati krogli hitrost za vsako sekundo poveča za 10 m/s, tako da železna ne bo nič prej padla dol, ampak hkrati padeta na tla. 😉 Pri kotaljenju je malo drugače, ker je potrebno upoštevati še vztrajnostni moment krogel, ta pa je odvisen od mase.[/quote]
Matjažko, ampak nekaj pa si prešprical. 🙂 pospešek je enak pri obeh, hitrost pa ne (ker se veča z maso). Predmet z večjo tako doseže večjo hitrost, se pravi na pade na tla prej od lažje. To so pa ja osnove, katerega, 4. razreda? :))[/quote]

Marko, ti pa nisi niti precej podrobne razlage razumel. 🙂 Še 1x prečitaj, gravitacijski pospešek je neodvisen od mase telesa! Se pravi, če v vakumu imaš v desni roki kilogramsko kroglo, v levi pa pero, in ju ob istem času spustiš, dosežeta tla hkrati (v vakumu je sila upora 0 oz. aerodinamične lastnosti peresa ne igrajo nobene funkcije). To se da lepo izpeljati iz 2. Newtonovega zakona, mimogrede, kjer ravno končno enačbo na koncu krajšamo z maso (neodvisnost od mase): F= ma => Fg = ma => mg = ma /:m => a = g
Težki naravoslovci ali pa pametni družboslovci !? 😀

Pa to ti je fizika pri športu: upor, trenje, prosti pad, težišče…. :)))

V vakuumu je to res. V atmosferi pa ne.

V vakuumu je to res. V atmosferi pa ne.[/quote]

Seveda, saj zato sem pa napisal v vakuumu, saj zato večina manjših asteroidov zgori že v atmosferi zaradi trenja z okoliško tekočino (zrakom).

http://www.fiz.e-va.si/lessons/209/

Ja, Marko pa je podajal primer za gibanje v atmosferi. Zato nesporazum. 🙂

Matjažko, ampak nekaj pa si prešprical. 🙂 pospešek je enak pri obeh, hitrost pa ne (ker se veča z maso). Predmet z večjo tako doseže večjo hitrost, se pravi na pade na tla prej od lažje. To so pa ja osnove, katerega, 4. razreda? :))[/quote]

Marko, ti pa nisi niti precej podrobne razlage razumel. 🙂 Še 1x prečitaj, gravitacijski pospešek je neodvisen od mase telesa! Se pravi, če v vakumu imaš v desni roki kilogramsko kroglo, v levi pa pero, in ju ob istem času spustiš, dosežeta tla hkrati (v vakumu je sila upora 0 oz. aerodinamične lastnosti peresa ne igrajo nobene funkcije). To se da lepo izpeljati iz 2. Newtonovega zakona, mimogrede, kjer ravno končno enačbo na koncu krajšamo z maso (neodvisnost od mase): F= ma => Fg = ma => mg = ma /:m => a = g
Težki naravoslovci ali pa pametni družboslovci !? :D[/quote]
Saj se strinjam, ampak nihče ni omenjal vakuuma, tudi ti ne pri prvi razlagi.

V temi o olimpijadi je več fizike, kakor športa – ja super 🙂

Pa šport je fizika in fizika je šport, torej je govora le o športu. :))
Mimogrede, kaj mislite o jutrišnjem SUPER-G? Bo padla še ena?

Vrtilna količina pri drsalkah je meni še posebej zanimiva, ko ima stegnjene roke in jih počasi privija k telesu se začne vse hitreje vrteti, potem pa naj še nekdo reče, da fizika ni zanimiva: 🙂
http://www.youtube.com/watch?v=_VTDc-ekzXA

Pa šport je fizika in fizika je šport, torej je govora le o športu. :))
Mimogrede, kaj mislite o jutrišnjem SUPER-G? Bo padla še ena?[/quote]

Kot totalni antišportnici, mi je res ni nič jasno, kaj si hotel reči.

Seveda, pričakujem kakšno medaljo, šanse so. Bi me pa še najbolj veselilo, če bi risi nabili Slovake 🙂

Pa šport je fizika in fizika je šport, torej je govora le o športu. :))
Mimogrede, kaj mislite o jutrišnjem SUPER-G? Bo padla še ena?[/quote]

Kot totalni antišportnici, mi je res ni nič jasno, kaj si hotel reči.

Seveda, pričakujem kakšno medaljo, šanse so. Bi me pa še najbolj veselilo, če bi risi nabili Slovake :)[/quote]
Aja? Super-g je superveleslalom, kjer je Tina med favoritkami. Za rise bomo pa tudi navijali. 🙂

Kot totalni antišportnici, mi je res ni nič jasno, kaj si hotel reči.

Seveda, pričakujem kakšno medaljo, šanse so. Bi me pa še najbolj veselilo, če bi risi nabili Slovake :)[/quote]
Aja? Super-g je superveleslalom, kjer je Tina med favoritkami. Za rise bomo pa tudi navijali. :)[/quote]

Super g mi je poznan, le tisto o fiziki pa športu razumem vsako zadevo po svoje, šport rabi sponzorje in norce, ki presežejo fizikalne zakonitosti, fizika kot veda pa je mnogo širša.

Tako, risi so nabili Slovake 3:1, moj današnji apetit po zmagah je potešen :))) če še bo danes kak slovenski uspeh, pa toliko boljše!

Vrhunsko risi. Zvečer pa še orli poletijo. Tini je spet zmanjkala desetinka, kar pomeni, da si jo bo povrnilo na veleslalomu. 🙂