Ogromni egoti navadnih ljudi

A tudi vi opažate trend narcisoidnosti in ogromnih egotov čisto vsakdanjih in “nepomembnih ljudi”.

Dandanes je že vsak po svoje malce “slaven”, ali na Instagramu ali na Fbju, ali je študiral v Ameriki, ali je prepotoval cel svet pri 20tih ali ima svoj band z 1000 ogledi na yt ali je prvak v tadžikistanski rokoborbi itd itd itd..

A tudi vi to opažate? Ljudje so preprosto vse bolj polni sami sebe, arogantni in kvazi “zvezdniki” čeprav jih noben ne pozna.

Ni kot včasih, ko je bil en Elvis Presley in milijon “navadnih” državljanov. Dandanes je že vsak 20 letnik dosegel skoraj toliko kot sam Elvis Presley, če ga vprašaš.

Kam to pelje?

Vsi smo suverena in enakovredna bitja, čeprav se imajo nekateri za več(zgolj iluzija). Normalno in logično je, da si vsi želimo živeti življenje na polno. To ni egoistično, narcisistično, je zgolj borba za dostojanstvo.

Ne. Opažam pa, da so res ljudje vedno več polni sami sebe. Pa ne v smislu, da so kao slavni. Ampak se imajo za nekaj več, ostali ljudje jim niso pomembni, le začasno – za doseganje lastnih ciljev. Ampak, nič hudega, taki, ki izkoriščajo druge za dosego lastnih ciljev potem jih pa kot prežvečen čigumi izpljunejo bo tudi njihov lastni cilj prej ali slej zbledel-do tja bo morda prišel, ampak za kratek čas.

Ja, sploh kaki starši imajo navado razlagat kaki geniji so njihovi otroci. Ko poslušam nekatere starše, je slišat tako kot, da bo Slovenija imela kmalu na stotine športnikov z zlatimi olimpijskim kolajnami, svetovno priznane glasbenike, fenomalne znanstvenike….

Recimo kolegica je v nedogled hvalila svojega sina. Po njenih pripovedovanjih je bil izjemen športnik, noben mu ni segal do gležnjev, odličnjak, vrhunski glasbenik. Ampak ob vsej tej vrhunskosti na faks ni bil sprejet.

ALi pa soseda o sinu kako vrhunski matematik, fizik je, kako bo delal na Inštitutu … in pubec je komaj spacal SŠ. Pa njegov brat, isto izjemno sposoben po besedah staršev, tudi komaj spacal SŠ.

Moj bratranec ima hčer, seveda je najboljša, neprimerljivo bolj pametna kot vsi ostali vrstniki. Vse zna bolje.

Poslušam sodelavko v službi. Njeni otroci so tako posebni, da javna šola ni dovolj dobra zanje. Mora biti ekstra šla, ker sta toliko boljša od drugih.

Ljudje so postali predvsem bolj zabiti in polni sami sebe brez razloga.

Iz vecje bede prihaja, bolj je poln samega sebe.   Nekdo, ki prihaja iz urejenih razmer, iz prijetne druzine, ne bo rabil zelje po po pozornosti, in si napihovat ega.

Sam da zna Fb in Twiter uporabljat, pa je že super brihten.

Jaz pa opažam ogromno zavisti.

Jaz tudi opažam to narcisoidnost in veliko si jih res misli, da so nekaj več in da za njih ne velja nič.

Poznam nekoga, ki je živel v bloku in je bila neka ženska preprosto jezna, ker je sosed po njenih besedah “izkoristil” njeno odklepanje vrat in ji ni pridržal vrat, ko je nekaj notri nosila (ampak je tudi on imel vrečko v roki) in ga je v jezi poškodovala. Njen izgovor je pa bil, da je ona ženska in bi moral on njej odpreti vrata in da to ni nič “hudega” kar mu je storila, čeprav mu je povzročila težjo poškodbo.

Poznam en primer, ko je nekdo ustavil normalno čez prehod za pešce, pa so vsi pešci šli normalno čez, neki “frajer” v službeni banduri nekega znanega  podjetja je pa prav tako šel čez cesto ampak ni šel čisto čez prehod za pešce ampak kakšnih 2m pred prehodom ampak avto je veliko prej že ustavil in je lahko normalno šel čez cesto čeprav ni šel po zebri. In potem je bulil voznika ko je hodil čez, vsi ostali so šli normalno mimo, on je pa potem šel do vozila in je rekel vozniku kaj me gledaš. Pa mu je voznik rekel, ja kam pa naj gledam ko naprej, edino vi ste gledali v mene in moj avto ko ste šel mimo. (očitno si je pešec mislil da je nekaj več in je imel občutek da ga voznik avta gleda postrani, ker ne gre čez prehod za pešce, pa če tudi bi ga gledal, ko to ni nič takega). In potem je ta “frajer pešec” rekel vozniku avta jaz sem pa mislil, da si mene gledal in potem se je voznik kar odpeljal, ker s takimi ni kaj za debatirat. Če bi pa voznik bil tudi nor kot ta na prehodu za pešce bi pa hitro nastal pretep. Pa je pešec naredil prekršek, pa še tečnaril je vozniku za po vrhu.

Eni dobesedno iščejo spore, tudi če gledamo določeno nekulturno retoriko mlajših politikov in političark v Sloveniji, tako se včasih niti za šankom niso nekulturno pogovarjali, kaj šele v politiki in veliko ljudi je danes dobesedno za na psihiatrijo, pa se takšno in drugačno obnašanje tiho tolerira. Isto v šolah, ko eni delajo škodo ali zbadajo sošolce vsak dan, pa je mogoče vzrok doma.
Pri moških se še mogoče ne tolerira tako zelo psihično in fizično nasilje če se ga prijavi, pri ženskah pa se njihovo fizično in psihično nasilje pogosteje bolj tolerira oziroma so moški raje tiho kot da bi bili tarča posmeha. Pa so ene ženske manipulativne in agresivne velikokrat bolj kot marsikateri moški…

Velikokrat izvor vsega tega je pa nepravilna vzgoja, nefunkcionalne družine, agresivne matere in očetje, ki potem to prenesejo na otroke,

pri brezčutnih egoistih je pa velikokrat to tudi velikokrat naučeno od starših, ko jim vcepijo vrednote kot danes spodbuja sistem… Laž, dvoličnost, egoizem, brezčutnost (eni imajo partnerja par let in v nekaj dneh končajo z njim kot da se nikoli niso z njim družili) in podobno.

Jaz pa opažam vedno vecji razkorak med “javno podobo” ki je potencirana in olepsana do absurda, pa med realo. Ljudje izgubljajo obcutek, katera je pomembnejsa.

Ja res je. Čeprav tudi moj otrok je uspešen športnik, medtem mu je šola španska vas. Je dober po uspehu, čeprav bi lahko bil boljši, vendar se mu enostavno ne da, ker vso energijo vlaga v izbrani šport. Jaz tako pravim, naj sledi temu kar ga veseli. V njegovih začetkih ga niso prepoznali kot potencialno dobrega športnika, pa je s trudom in prevsem disciplinico za svoja mlada leta ogromno dosegel. Sedaj ima ogromno pozornosti trenerjev, saj je kljub temu, da ni veljal za po jusu za takšne discipline dosegel ogromen napredek in resno konkurira najboljšin talentiranim v državi kljub rosnim letom. Seveda so dvomi strahovi, kaj pa če se ustavi in ne bo šlo, ampak dokler je volja in trma se lahko daleč pride. Sama se drugače kor anonimno ne izpostavljam, niti ne iščem pozornosti strokovnega štaba in ostalih ljudi vpetih v ta šport, opažam pa nekaj posameznih staršev, ki na svojem otroku gradijo svoje neizživete ambicije in pritiskajo na  trenerje da se njihovim otrokon posveča intenzivna pozornost. Sem bila že tudi sama deležna odnosa na podnu iz strani enega takšnega starša, ki svojega otroka poveličuje v višave, mojega blati okoli, češ kakšen problematik je, ker je resen konkurent njenemu otroku. Jaz se na tak nivo me spuščam, pravim pa da bo čas pokazal svoje.

Otroci postanejo patološki narcisi ravno zaradi staršev, ki jih nerealno poveličujejo. Hkrati pa imajo nadaljnje v življenju težave s kompleksom manjvrednosti, če teh visokih pričakovanj niso dosegli.

Sem pa ugotovila, da je to zgolj krinka staršev, na samem s temi otroki niso tako prijazni in oh in sploh …

Jah, ima svašta. Jaz se ponavadi niti ne poglabljam v vzroke, če naletim na tovrstne primerke (hb ne prav pogosto), jih obravnavam enako kot trgovke v trgovini. Prijazno, ampak nič posebnega. Jim pa ne sledim na družbenih omrežjih, niti kako drugače “častim”. Če imajo potrebo po slavi, prav. Zaradi mene so lahko tudi slavni. Kar se pa tiče otrok. Seveda so za svoje starše posebni in prav je tako. Zdravo samozavest je potrebno razvijati. Ampak če ljudje ne premorejo toliko samokontrole, da v nedogled nalagajo o čemerkoli se pač ne družim z njimi. Tudi v službi – saj imam dve nogi, da lahko od pogovora, ki me ne interesira odkorakam.

Tako tudi jaz. Je precej enostavno.

Večina vas je pa mogoče preobčutljivih na samohvalo in druge izraza ega drugih ljudi – da tako močno opažate vse našteto.

Zakaj le? Smo mogoče – vsaj malo – vsi takšni?

Na socialo

Svi goli pa ko šta voli. Važno je da je meni super in da je moje življenje urejeno kak kdo drug počne je pa njegova stvar. Pravim pa da tak ni najbolj srečen sam s sabo in rabi konstantno potrditev drugih. Ko se to konča pa vprašanje kaj se zgodi.

Jaz pa opažam, da je vedno več ljudi zavistnih. Priznam, da sem se tudi kdaj počutil zavistnega, ko slišim – tale je bil zlati maturant na gimnaziji, njega imajo tako vsi radi, da je vrhunski športnik, priljubljen, ni da ni.

Za ljudi nasploh – pa me tudi preseneča, da je vedno več ljudi narcisoidnih. Vsi se imajo za nekaj več, nihče, ki se bi lahko ujel/prilagodil/spoprijateljil, pa ni dober za njih, ker hočejo imeti tistega/tisto/nekaj, ki so si ga/jo zamislili/hočejo in bodo dobili to, četudi bo preteklo preveč vode, da bodo stari 90 let. Takrat bo pa joj – zakaj se nisem prilagodil/dal priložnost marsikomu, da bi bilo življenje v dvoje lepše?

Primer – se pripeljem v eno ulico, se pa tip sprehaja po sredini ceste (prosim, na obeh strane ulice je pločnik), in me ni slišal, pa sem mu potrobil. Tako se je razjezil, ker sem mu samo pokazal, da se hodi po pločniku, ne po cesti. Vsakemu paše hoditi kot mu paše, samo ne moreš pa hoditi sredi ceste, če imaš pločnik za to?.

Ja, mene tudi to vrže iz tira. Podoben primer so vozniki, ki se lepo počasi cijazijo po levem pasu na AC ali obvoznici, na misel jim ne pride, da so razen njih še kakšni drugi vozniki, da – če se mislijo cijazit prav počasi, je temu namenjen vozni in ne prehitevalni pas, oni terajo svoje, kolone za sabo ne opazijo. Vidijo samo sebe, svoje potrebe in želje, drugih kot da ni.

Danes sva srečala enega takega, več kot 10 km se ni umaknil, sam na svetu.

Oh, to je pa tudi velikokrat na AC. Pa jim pošmirkaš, da se umaknejo, a oni slepi. Nekateri še pohodijo plin, samo da te zaj******. Tako da, I feel you.

Mene je bilo strah, da bi me/moj avto ta tip prišel razbit, ker sem mu potrobil sredi ceste, naj se umakne na pločnik.

Blazno me motijo tudi kolesarji, ko dirkajo čez prehod za pešce, tudi če je rdeč semafor. Vem, da imajo prednost, ko grejo čez zeleno, samo halo, malo naj se tudi oni pazijo, ne samo vozniki, ki zavijamo in ki moramo res dobesedno 10x pogledati in preveriti, če ni norih kolesarjev. Oh, kot da so samo oni na cesti.

To te moti pa zakaj?

Kam to pelje? Očitno v to, da te bo vedno bolj motilo. Njim bo itak spodrsnilo. Če se gradijo na podobi, da so več, bodo srečali pregovor “kdor visoko leta, nizko pade” v živo. Če pa so dejansko prepotovali pol sveta pri dvajsetih pa – lej, super! Upam, da so kaj bolj tolerantni.

Live and let live.