odnosi v zakonu

kot bi brala mojo lastno zgodbo, popolnoma isto!!!

če ne bi bolje vedela, bi rekla, da sem jaz napisala…..

OK, on očitno noče reagirat na korektno komunikacijo. To sem tudi jaz dala skoz preko terapevtov, ampak sem ugotovila, da to zaleže pri normalnem moškem pri sadistu pa ne. Torej sadista pa lahko malce strezniš samo s kontraudarcem kot predlaga Margot. Nehaj kuhat, nehaj pucat, nehaj mu likat in začni z otrokom živet svoje žviljenje.

Zjutraj npr vprašaš če bo kosil doma in kdaj. Ker ga takrat ne bo pač čez dve uri ni kosila. In? Jah ste pač vse pojedli in odšli po svoje, ker vas normalno čez 2 uri ne bi smelo bit doma.

Potem se začni še ti “potepat” s prijatleji in sorodniki. otroke vzami s seboj na obiske in na igrišča pa u šoping. Pa ne povej kdaj boste doma. Zakj neki pa bi? Ali pa pusti doma listek kdaj pridete in se tega celo drži.

nehaj mu prat cunje in likat. Povej mu, da pač tega ne delaš več, ker očitno ne kaže nobenega nagnjenja k življenuju v skupnosti….

Pa jasno valjda nehaj sexat z njim, saj vendar ne moreš sexat s človekom, ki te ne spoštuje niti minimalno! A te mogoče plačuje? (pred leti je lutala po mon ena, ki je moža mal zresnila s tem,d a mu

Dejstvo je,d a se moraš korenito spremenitje jasno dala vedet,d a so spllne usluge plačljive in da imajo ceno, prav tako gospodinjske)

Dejstvo je,d a se moraš TI res korenito sopremenit ob takem dedcu. Karkšna si si primerna za čisto drugačen partnerski odnos in partnerja kot ga imaš sedaj. Če pa se ne želiš spreminjat pa moraš oditi, saj drugače boš ob takem nepartnerskem descu kmal total u depri in na tabletah!

Da si ženska “drzne” to naredit, mora bit že tako daleč, da je sprijaznjena s tem, da je deda pripravljena že tudi zapustiti. Ko je pa enkrat že tako daleč, pa dvomim, da je še sploh pripravljena ga spraševat, kdaj se bo vrnil. Nekako ni več smisla ostajat v takem odnosu.

Moraš pa vseeno razumeti, da so ta dekleta doma dobila drugačne lekcije, drugačen zgled o tem, kako izgleda odnos dveh, kot ti. In tega se je pač potrebno naučiti skozi različne izkušnje. Je pa najprej dobro prepoznati svoje “napačne” vzorce vedenja in jih spremeniti tako, da bo tudi odziv na drugi strani primernejši. Za to pa potrebuješ človeka, ki te spoštuje kot celotno osebnost.

Pandora, mogoče imaš prav, ampak v tem vidim edino rešitev. Le tako bo lahko videla, če je partnerju kaj mar za njeno počutje, čeprav seveda očitno kaže, da mu ni veliko mar.
Verjetno se on v tej situaciji počuti precej negotovega in kot tak še sebi ne zna pomagat, ne da bi še gledal na njeno počutje zraven.[/quote]Težava “kuhinjske krpe” je v tem, da se sparčka z nekom takim, ki rabi “kuhinjsko krpo” in nič več kot to.
“Kuhinjska krpa” sčasoma spozna, da mogoče pa to ni to in se naveliča svoje vloge, ker pa se ne zna postavit zase na način, ki bi bil njenemu partnerju razumljiv se poslužuje pač tistega kar zna, to je čustvenega izsiljevanja, ki pa ga on gladko ignorira, ker so njemu izražanje čustev neznano področje.
Recept za take primere je ta, da se ona začne bolj “arogantno” obnašat, da ne čaka, da bo on razumel kaj mu žili z nekim dejanjem povedat, ampak, da mu to tudi dejansko pove. S tem tvega, da jo bo on še bolj zavrnil, ker on pa ne rabi take, on rabi “kuhinjsko krpo”.
Recept: ali ostani “kuhinjska krpa” ali pa postavi na kocko vse in tvegaj.
Za to pa potrebuješ človeka, ki te spoštuje kot celotno osebnost.
Tega pa “kuhinjske krpe” nimajo, ker ga niso bile sposobne prepoznat v času, ko so se sparčkale zato morajo sedaj iz tega kar imajo poizkušat naredit nekaj. Najprej tako, da jim odpovejo ugodje za katerega so ti pezdetki prepričani, da jim pripada.

Da si ženska “drzne” to naredit, mora bit že tako daleč, da je sprijaznjena s tem, da je deda pripravljena že tudi zapustiti. Ko je pa enkrat že tako daleč, pa dvomim, da je še sploh pripravljena ga spraševat, kdaj se bo vrnil. Nekako ni več smisla ostajat v takem odnosu.[/quote]

Seveda ima smisel, če jemlješ zvezo pretežno kot ekonomsko razplodni sistem.

Boom nekdo, ki na partnerja gleda kot na osebo, kot na neko živo bitje s svojimi potrebami in če ima zraven vsaj še malo pojma kako in zakaj ženska tako deluje, kaj si v odnosu želi in da mu odnos pomeni kaj več kot le to kar sem napisal, potem razmišlja na drugačen način in nikoli (ali vsaj ne za dolgo) ne pride do take situacije kot je ta.

Iz napisanega se lahko razbere kako kdo razmišlja, ker tako kot razmišlja tako tudi funkcionira. Podobno kot avto, ki kadi pije olje in tisti, ki ne žre olja ne kadi, vsaj ne tako močno 😉

Njen problem je le to, da nekako ne zna ustvarit take situacije v odnosu ob kateri se bo on primoran oz si jo bo želel poslušat in se bo iz te želje tudi drugače obnašal do nje.
Taka situacija je bila pred poroko, takrat se je trudil (zato se sprašuje kje je tisti človek, ki ga je poročila), sedaj ko jo je pa zarinkal je pokazal svoj pravi obraz, ker se mu kao ni treba več trudit, ker žena mora bit vesela, če se on le prikaže na vratih, ni važno ob kateri uri…….. Zakaj bi sicer nekdo, ki ne razmišlja tako egoistično kot sem zgoraj napisal, kaj takega izustil?
Daj še ti napiši neko logično razlago ;)[/quote]

Dobro. Lahko rečemo trud recimo temu, da se je držal njenih dovoljenj in prepovedi s kom se sme/ne sme družiti, pa naj bo. OK, se je trudil in verjetno pozneje spoznal, da kljub svojemu “trudu” ne dobi nič več kot prej. Morda le še manj, ker se pozneje verjetno postavljajo vedno nove in nove zahteve, v obratni smeri pa ostaja trud bolj ali manj enak.[/quote]

Saj ravno to je narobe, držal se je njenih prepovedi, ne pa živel z njo. Kakor jaz razumem, (kolikor pač avtorica pove, da ji je rekel), se je on že od začetka prilagajal, ne pa dejansko živel z njo. Verjetno je ona mislila, da se pogovarjata, ko je govorila o sebi kaj ji je všeč in kaj ne, on se je na videz strinjal in prilagodil, namesto, da bi se z njo pogovarjal nazaj in povedal kaj njemu paše…Fajn. Kaj pa zdej???

op, op, op…ustavi se! Tole Margot ne predlaga.

Ta korak je treba absolutno preskočit, ker ta ukrep ne zaleže. Zguba časa.
Pezdetki poberejo umazano perilo in ga odnesejo mamici, ki jim ga opere, posuši in spegla,

Ne razumem, zakaj in kako lahko ženske razmišljate tako??? in se postavljate v vlogo neplačane prostitutke!!! Kakšne spolne usluge?!?!?

Žena ni nekdo, ki možu nudi brezplačne spolne usluge. Žena je nekdo, ki v seksu uživa tako kot mož – sicer ne razumem, zakaj se je odločila za življenje v dvoje, če ji en ključni del tega življenja nič ne pomeni – in ga izvaja samo možu na ljubo.

Zato tudi “odtegovanje” seksa ne pomeni zgolj kaznovanje moža, ampak tudi same sebe.

Brez zamere, ampak vidim ogromno razliko med tem, da z nekom nimaš spolnih odnosov, ker ti pač ne paše (kar je lahko nek naravni potek dogodkov, če odnosi ne štimajo), ali pa da razmišljaš, da mu ne boš dajala zastojn spolnih uslug :/ 🙁

Kaj zdaj? Ja, naveličal se je, a ne? Se pa strinjam, da je bilo narobe, kot so bili narobe tudi njeni morebitni poskusi preoblikovanja njega.

Tam kje je bil…V sanjah.

Verjela si, da boš lahko s takšnim prepričanjem, kot ga nosiš v sebi in kot so ti ga vcepili starši, bila srečna in zadovoljna…No, saj to vsi pričakujemo…Vendar je realnost tista, ki pokvari naše sanje in iluzije, ter nas postavi na realna tla.
Razumljivo, da se želiš spremeniti, vendar v sebi čutiš odpor, saj ne moreš kar zanikati tega kar si…In ta odpor se le odseva v tem, da vedno bolj čutiš odpor do takšnega življenja kot ga živiš, saj si si ga ustvarila s tem in s takimi prepričanji proti katerim se sedaj v sebi boriš.

Čas je za konkretne spremembe.

Kaj zdaj? Ja, naveličal se je, a ne? Se pa strinjam, da je bilo narobe, kot so bili narobe tudi njeni morebitni poskusi preoblikovanja njega.[/quote]Ona je bila ves čas, bolj ali manj, ista. Iskala je neko čustveno potešitev, on se je temu na začetku prilagodil a ni mogel dolgo ostat v tem prilagojenem stanju, ker ga ni vzel za svojega, ker mu ni bilo treba….Se je raje izmikal njenim poizkusom, da bi ga preoblikovala, ker je v tem prepoznal grožnje/omejevanje/nadzor…
In sedaj sta kjer sta :/

Kaj zdaj? Ja, naveličal se je, a ne? Se pa strinjam, da je bilo narobe, kot so bili narobe tudi njeni morebitni poskusi preoblikovanja njega.[/quote]Ona je bila ves čas, bolj ali manj, ista. Iskala je neko čustveno potešitev, on se je temu na začetku prilagodil a ni mogel dolgo ostat v tem prilagojenem stanju, ker ga ni vzel za svojega, ker mu ni bilo treba….Se je raje izmikal njenim poizkusom, da bi ga preoblikovala, ker je v tem prepoznal grožnje/omejevanje/nadzor…
In sedaj sta kjer sta :/[/quote]

Kje vse vi moški v resnici vidite prepovedi? Tole ful težko razumem..

Ne razumem prav dobro te pripombe. Se ti zdi, da bi se mu bilo treba in v kakšnem primeru naj bi bilo?

V tem primeru recimo družiti se z nekom, ker se gospej zdi, da je dotični ne mara in ker menda nanj slabo vpliva. Seveda najbrž ne gre za direktno prepoved ampak za vršenje pritiska.

Prepoved lahko vidiš v vsem, kar nasprotuje tvojim prepričanjem, ki določajo kako je prav in kako bi naj bilo.

Kaj zdaj? Ja, naveličal se je, a ne? Se pa strinjam, da je bilo narobe, kot so bili narobe tudi njeni morebitni poskusi preoblikovanja njega.[/quote]Ona je bila ves čas, bolj ali manj, ista. Iskala je neko čustveno potešitev, on se je temu na začetku prilagodil a ni mogel dolgo ostat v tem prilagojenem stanju, ker ga ni vzel za svojega, ker mu ni bilo treba….Se je raje izmikal njenim poizkusom, da bi ga preoblikovala, ker je v tem prepoznal grožnje/omejevanje/nadzor…
In sedaj sta kjer sta :/[/quote]
Ne verjamem, da je ona ista, kot je bila. Verjetno je tudi na začetku sama bila bolj strpna in se ni preveč trudila s preoblikovanjem njega, ker si tega še ni upala.

Nisem brala, morda že kdo podobno napisal. Res je lažje biti za druge pameten, pa vseeno. Poskusi ne težiti, sebi. Ker kar si v prvem napisala, je polno vprašanj, ki jim že tako sama odgovor daš. Sprašuješ po normalnem, pa če je to tako prav… Karkoli se tukaj napiše, ni nič v primerjavi s tem, kar ti živiš. Se pravi, stvari, ki se tebi zdijo narobe, se drugemu morda ne. S sabo se pogovori, v miru in najdi sredico vsega kaosa. Kje se je začelo, od kdaj drugače pokati, kaj želiš. Pa poskusi drugače. Ne flancajta na dolgo. Ne dopoveduj, na prepričuj in ne obračaj. Bodi v besedah čisto jasna in konkretna, ne prosi od njega, pa ne govori, kako naj to in ono stori, da bo ok, pač pa zdrdljaj svoje meje, kot praviš. Da je dovolj igre, da naj izjasni, kaj se za vraga v njem dogaja, ker gre zakon počasi po gobe. Zbudi ga, ne pa, da ujčkaš. Pogovor, taki konkretni, se lahko odvija samo, če ga želita oba razviti. Naredi kaj drugače, ker po dosedanjem nisi nikamor prišla…

Ona je bila ves čas, bolj ali manj, ista. Iskala je neko čustveno potešitev, on se je temu na začetku prilagodil a ni mogel dolgo ostat v tem prilagojenem stanju, ker ga ni vzel za svojega, ker mu ni bilo treba….Se je raje izmikal njenim poizkusom, da bi ga preoblikovala, ker je v tem prepoznal grožnje/omejevanje/nadzor…
In sedaj sta kjer sta :/[/quote]
Ne verjamem, da je ona ista, kot je bila. Verjetno je tudi na začetku sama bila bolj strpna in se ni preveč trudila s preoblikovanjem njega, ker si tega še ni upala.[/quote]

No, to, tale moški vidik meni ni jasno iz kje. Avtorica je napisala, da je bil on na začetku drugačen in če sem prav razumela, ga hoče drugačnega zdej, ne takrat. Poleg tega je popolnoma normalno, da živiš v vezi drugače kot, ko si samski pa saj si tega želiš, zato se pa odločiš za vezo? Tole preoblikovanje…Saj se celo življenje spreminjaš, saj si tega dejansko želiš, al kako? Kaj pa on? Se je pa ves čas trudil, da bi ustregel, dokler se ni utrudil, al kako?

Čemu zagovor in zanikanje, če res nisi ?

Predvidevam, da je nekaj resnice na tem in je možno, da si moža preveč nadzorovala, on pa se ti je začel upirati, ker se je počutil ujetega. In bolj kot si ga ti nadzorovala in mu postavljala meje, bolj se je on umikal in postajal nezadovoljen.
Bolj kot ti je uhajal izpod nadzora, bolj si ga želela nadzirati….

Do tega ni prišlo od danes na jutri, ampak se to kopiči in temu primerno prilagajamo svoj odziv oziroma postanemo drugačni, pa čeprav smo se le prilagodili razmeram.

Pa ne moreš kar zahtevati. Kdo pa ste ženske, da boste kar zahtevale kakšen mora mož biti ?
Moški nismo računalnik, da bi ga sprogramiral in bi se tako obnašal, kot bi si želele.
Ženska prav tako mora sprejeti svoj del odgovornosti in se vprašati s čim je pripomogla k temu, da se je znašla v takšnem odnosu. Ne pa sebe opravičevati, njega pa kritizirati, ker ni takšen, kot ženska hoče.
Bolj kot želiš nekoga nadzorovati, bolj se ti umika. Zato, ker sam odnos več nima smisla, ker nam predstavlja ujetost, ne pa svobodo. In če svobode in sprejemanja ni v samem odnosu, bo to človek poiskal drugje.

Težko rečemo, kdo je bil drugačen, ker imamo samo njene skope informacije in njen subjektivni pogled. Ampak, če odnos na začetku res štima, se nihče ne bi spremenil toliko, da bi odnos s tem poslabšal. Spremenila sta ga oba skupaj, ker že od začetka nista bila zadovoljna z njim, le da je to nezadovoljstvo nekje tičalo, oziroma ni bilo tako na glas izraženo, da bi ga drugi opazil. Sedaj, ko je izraženo, pa ga drugi opazi in se posledično umika na svoj način. Vsak na svoji strani pa se sprašuje, zakaj se je partner sedaj kar naenkrat tako spremenil. Tudi on se sprašuje, zakaj mu zadnje čase toliko “teži”, zato pa beži od nje, je ni sposoben poslušati. Saj je nikoli ni znal. Na začetku je pač dobil tisto malo, kar je želel in je bil še nagrajen, sedaj pa je ona začela opažat, da v resnici ne dobi toliko, kot se ji je zdelo na začetku in namesto ljubezni, mu teži, česar pa on ne razume in ne prenese, saj se čuti zavrnjenega.

Ne razumem prav dobro te pripombe. Se ti zdi, da bi se mu bilo treba in v kakšnem primeru naj bi bilo?Ne verjamem, da je ona ista, kot je bila. [/quote]
Pripomba je šla v to smer, da ona ni za sproti “njemujasno” izražala svojih pomislekov oz je zadeva ostala nerazčiščena in se ji sedaj (upravičeno?) zdi, da več daje kot dobiva. Njemu pa itak ni bilo mar, ker servis je bil, seks tudi, več pa rabil ni in niti ni iskal…
Ne vem, če se je ona poročila zato, ker on dobro seksa, in ima prihodke, stanovanje…itd ali zaradi nekih čustvenih zadev, ki so sedaj nekam skopnele kot lanski sneg? 😉 V tem pogledu je ona ostala ista, ker ne toži nad materialnim siromaštvom moža.

No, nad materialnim siromaštvom tudi on ne toži, vsaj omenila ni, pač pa prej nad zanj “čustvenim”, ki ga poteši skozi spolnost. 🙂

Ok, mogoče sem uporabila napačno besedo. Hoče/želi, no, definitivno strmi k temu.., to je dejstvo, zato nam piše. Čeprav, tukaj ne gre samo za partnerstvo, če sem prav razumela, imata otroka in je sedaj ona za vse sama. Tukaj, kot odrasel, bi on že moral kaj narediti. To si verjetno vsaj obljubiš, ko se določiš za otroka.. Svobode in sprejemanja v samem odnosu ni, nebi pa ravno nje obtoževala, verjetno ima problem, da je v dani situaciji res potegnilo na posesivno, je pa tudi ona tista, ki bi se še trudila za partnerstvo..

Samo res,.. Kaj bi res lahko ona naredila? Da začne še ona ven hodit s prijateljicami, njemu pa pošlje sms, naj bo on doma, če ne bo otrok sam? Čeprav, a nebi bilo to premikanje po isti premici gor in dol? To bi najbrž jaz naredila, čeprav ne morem rečt, ker še nimam otrok..

Mogoče misli, da mora biti za vse sama. Posledično zato vsak prispevek moškega označi kot nevrednega ali pa sploh ne opazi tega kaj moški prispeva k odnosu. In potem pride do tega, da mora res vse sama.
Moški pa se umakne, ker ne vidi smisla.

Težko je zdaj točno definirati problem, ker poznamo le eno plat zgodbe. Lahko je tudi to, da je on neodgovoren….
Mogoče se trudi na napačen način…Če jo je njen trud pripeljal do sem, potem je treba nekaj spremeniti.

Krščanarska vzgoja ni bila še nikoli naklonjena ženski – žena naj bo tiha in ponižna, svoj čas pa naj porabi za to, da možu streže in skrbi za otroke. Če ji kaj ni prav, naj pač potrpi, saj ji trpljenje na tem svetu zagotavlja vstop v nebesa. Juhuhu-bruhuhu!

Senza tebi bo treba najprej netopirjeva krilca populit in ti namontirat gošja pa še pol nisem čist ziher, če boš smela skozi tista vrata….. 😉 :))))))))