Odnos z žensko moškega izčrpava
To pa odkrito priznajo le največji heroji. Večina se dela, da jim je to všeč, da jih to izpopolnjuje, najdejo se pa tudi taki, ki nikoli niso sami živeli in jim je prvo cunje prala mama, potem jim pa žena. Resnica pa je, da večino moških odnos z žensko izčrpava; eni pred tem problemom bežijo v delo, eni v športno aktivnost, eni v pijačo..Vse skupaj se odraža tudi v ženskih pogovorih o tem, da “moški zanemarja družino” in podobno. Moški nismo družinska bitja. To vlogo smo igrali, dokler so nam bile ženske podrejene, niso hodile v službo, moški je bil gospodar in to je imelo smisel.
Še takšnega družinskega moža dolgoročno to izčrpa, kar vodi v čustveno odtujenost, pretirano ukvarjanje z virtualo in iskanje potrditve, da je na “pravi poti”, iskanje naklonjenosti drugih žensk in podobno, še dolgoročneje pa verjetno v popolno odtujenost in ločitev. Zanikanje tega očitnega dejstva je le najakutnejši simptom problema.
Tudi delanje otrok danes nima nobenega smisla več. Delanje otrok itak promovirajo predvsem ljudje, ki so sami revni. Ljudi je na svetu preveč. Tudi s tega stališča ni več nobenega smisla, da bi se morali moški in ženske delati, da smo za skupaj.
Upam, da se bo vedno več moških počasi spametovalo in ugotovilo, da ni nič narobe, če so samski in si poiščejo druge hobije, kot je norenje za večno nezadovoljnimi ženskami.
Kdo pa koga sili v odnos ?
Saj si lahko samski ali pa pri mamici, dokler je možno. 🙂
Ali pa zaposliš služkinjo ali pa nabaviš psa, če želiš biti gospodar.[/quote]
Robi mene zanima koliko časa boš še dopuščal žaljenje in razgrajanje uporabnice z nadimkom skela na monu? A ni že čas za enake ukrepe kot pri NM3W in sadnemu?
Sigurno se najde kdo (moški ali ženska), ki ga odnosi dušijo, ker jih nikoli ni nihče naučil dajanja. To so največkrat razvajene, egoistične riti, ki uživajo v ugodju in sprejemanju vseh bonitet razdajanja drugih. Ko se od njih pričakuje korak naprej, odraslost, se hitro namrdnejo in rečejo, da niso za zvezo, ker jih partner izčrpava. Se strinjam, da takšni ljudje sploh ne bi smeli biti v zvezi, kaj šele da imajo družine, ki pokasirajo ves gnev staršev in se začarani krog nezadovoljnih ljudi širi v naslednje generacije.
A ti rada daješ ? 🙂
Se pa strinjam s tabo, da odnos duši tistega, ki mu je težko migniti s prstom, kaj šele v sam odnos vložiti kakšen trud. Verjetno so šli v odnos s pričakovanjem, da bodo deležni le ugodnosti in razvajanj.[/quote]
Večkrat raje dajem kot sprejemam. Pri slednjem imam včasih problem, ker nočem, da kdo misli kako mora nekaj narediti. Če sam daješ, si neodvisen in je to tvoja odločitev. Ne moreš, da verjameš, a ne:))).
Ne, ne morem, da verjamem. 🙂
Se tolažim s tem, da se ponavadi hecaš. 🙂
Jaz tudi raje dajem kot sprejemam. To pomeni, da bi se midva počutila svobodno ali pa mogoče ne, ker bi moral eden več sprejemati, če že drugi rad več daje. :)[/quote]
Koliko česa bi moralo biti, da je razmerje pravo…ne vem, a po drugi strani je odvisno od situacij. Razdajanje vsepovprek je vprašljivo, ker potem dobiš občutek, da se tak človek ne ceni dovolj in misli, da si ne zasluži sprejemanja. Če samo sprejemaš, si definitivno egoist, zaverovan sam vase, brez občutka za druge. Po moje je najboljša neka zlata sredina:).
Kdo pa koga sili v odnos ?
Saj si lahko samski ali pa pri mamici, dokler je možno. 🙂
Ali pa zaposliš služkinjo ali pa nabaviš psa, če želiš biti gospodar.[/quote]
Robi mene zanima koliko časa boš še dopuščal žaljenje in razgrajanje uporabnice z nadimkom skela na monu? A ni že čas za enake ukrepe kot pri NM3W in sadnemu?[/quote]
Upa, da bo srečala moškega na MON-u in se umirila. 😀
Idealno je, če drugi rad sprejema tisto, kar se nam zdi, da je samoumevno dati.
Dopolnjevanje.
Eden rad skuha kosilo, drugi poskrbi za posodo. Če oba rada kuhata, potem ni dobro, ker drug drugega motita in dušita, ker nimata več svobode.[/quote]
Dopolnjevanje je tudi, če kdaj narediš nekaj, za kar veš, da bo drugi vesel. Narediš zavestno, ker ti recimo tovrstno dajanje ni samoumevno, a ti je kljub temu prijetno, ker veš da razveseliš drugega.
Če oba rada kuhata, se začne sklepati kompromise. Niso vedno idealne razmere, da bi delali le tisto, kar nam paše in drugi ravno tisto, kar nam ne paše, pa se oni najdejo v tem:).
Idealno je, če drugi rad sprejema tisto, kar se nam zdi, da je samoumevno dati.
Dopolnjevanje.
Eden rad skuha kosilo, drugi poskrbi za posodo. Če oba rada kuhata, potem ni dobro, ker drug drugega motita in dušita, ker nimata več svobode.[/quote]
Dopolnjevanje je tudi, če kdaj narediš nekaj, za kar veš, da bo drugi vesel. Narediš zavestno, ker ti recimo tovrstno dajanje ni samoumevno, a ti je kljub temu prijetno, ker veš da razveseliš drugega.
Če oba rada kuhata, se začne sklepati kompromise. Niso vedno idealne razmere, da bi delali le tisto, kar nam paše in drugi ravno tisto, kar nam ne paše, pa se oni najdejo v tem:).[/quote]
še dobro, da nisi ženska … tako si naporna ☺
In zakaj obstaja toliko slabih družin?
Ker zanikajo napisano, se delajo nekaj, kar niso, hočejo biti družinski..tudi če niso.[/quote]
So ljudje, ki menijo, da morajo iti po enaki poti kot njihovi starši oz. so podvrženi vplivom pričakovanj okolice. Menijo, da to ne bo večji problem, a kasneje se znajdejo v okoliščinah, ki jim niso kos, niso zreli za kaj takega in svojo nejevoljo prenašajo na druge, ki niso krivi za njihove napačne odločitve.
A ti rada daješ ? 🙂
Se pa strinjam s tabo, da odnos duši tistega, ki mu je težko migniti s prstom, kaj šele v sam odnos vložiti kakšen trud. Verjetno so šli v odnos s pričakovanjem, da bodo deležni le ugodnosti in razvajanj.[/quote]
In potem so krive ženske, ki s takim (lolekom) niso zadovoljne, kdo pa bo drugi. 🙂
Forum je zaprt za komentiranje.