Od doma k partnerju?
Aja, saj to smo že predelali, samo najprej nismo razumeli, zakaj želi na svoje in ne k partnerju. K partnerju pa ne želi, ker mu še ne zaupa oziroma ne zaupa sebi. Ah… dost mam. 🙂
No, pa če je partner na svojem, svoje stanovanje, itd., potem če ona pri NJEMU prespi oz. živi, kaj potem rabi zasebnost pred žlahto, če je itak on na svojem… Svojo ali njegovo…[/quote]
Najbrž je spet problem, ker se premalo poznata in mu ne želi biti nič dolžna:). Ker potem samo on pere rjuhe:)).
Ampak res, če hoče človek zakomplicirat, se spotakne ob čisto vse:). V bistvu je pa ljubezen tako enostavna:).
Goldfihs, prebirala sem spodaj podobno temo kot je tale. A nisi ravno ti tam pisala, da ne bi marala moškega, ki še nikoli ni živel na svojem? Mogoče se motim in nisi bila ti, ampak komentarji so bili v to smer, da ženske ne marate moških, ki niso nikoli živeli na svojem. Domnevam, da moški podobno razmišljajo.
A je težko razumet, da nočem, da se sorodstvo vtika v naju?
Če jaz prespim pri njemu, je to očitno ali ne? Takrat me ne bo domov.
In glede na to, da do sedaj tudi pogosto nisem bila doma, amapk takrat sem vedno bila kje na dopustu… to pa ne bo dopust.
In ne nočem razlagat doma pri komu sem in tako naprej.
Gre se zato, da želiš na vrat na nos nekaj spremeniti. Pravim, da če te do sedaj ni toliko motilo, da bi že živela na svojem, teh nekaj mesecev ali eno leto ne bo ničesar spremenilo. Vlak za biti in živeti na svojem, si že zamudila (po moje kakšnih 10 let). Zdaj imaš partnerja, očitno se odvija v pravo smer in morda bosta nekoč ustvarjala skupno prihodnost. V tem momentu sta pomembna vidva, pusti dejstvo, da nisi bila nikoli čisto zares na svojem. Če se bosta razumela še naprej, je samo vprašanje časa, kdaj bosta tudi zaživela skupaj. Ko se z nekom začutiš, ko ne moreš več brez njegove bližine, ko sprejmeš tveganje…je skupno življenje nekaj samoumevnega. Pusti se presenetiti:).
v odraščanju zaostajaš za 20 let. Tako danes razmišljajo 15 letnice. tudi sicer nič ne znaš, kar bi bilo uporabno. Mislim, da živiš z zelo strupenimi starši. REs pojdi čimprej na svoje, ne k fantu, da se sploh malo k sebi spraviš. Čez kakšno leto ali raje dve, pa boš videla, če sta s fantom za skupaj ali ne.
Zakaj bi morala starše oz. sorodnike obveščati, kje, kdaj in s kom si? Pri svojih letih si najbrž samostojna? Lahko jim namigneš (da ne bodo v skrbeh), da ne boš vedno prespala doma in da bodo o podrobnostih že obveščeni pravi čas:). Postavi se zase, to je tvoja osebna stvar, ki se tiče le vaju s partnerjem. Dovolj si stara oz. skrajni čas, da se v tem primeru ne oziraš na to, kaj bodo rekli in si mislili sorodniki.
Goldfish, glej, živim skupaj z mamo, staro mamo, bratom, sestro. In pri nas doma je pač tako, da ljubezen, seks in podobno veljajo za tabu teme. Tako, da se v tej smeri nismo nikoli nič menili. Nihče od nas treh otrok ni nikoli razlagal doma ali ima kje koga ali ne ali je zaljubljen ali ne. Nihče za nikogar nič o tem ne ve, nihče nikomur nič ne razlaga. Če ima kdo koga pač to prikrije pred ostalimi.
S kolegi se seveda menim o seksu, fantih, ljubezni, doma pa ne. Zato bom šla na svoje.
Fantu ap tudi težko razložim situacijo zakaj nikakor ne sme priti k meni na obisk. Če bom na svojem, bo stvar lažje rešljiva.
Ja, navedla si 25 in jaz sem ti navedla, da takrat nsiem imela službe. In pri 28ih tudi ne, pri 30ih pa le tako nesigurno. In pri 33ih isto, zdaj šele dve leti imam kolikor toliko sigurno službo.
Se strinjam, da je brez službe težko, zato sem navedla 25 let in ne recimo 20 let:). Ampak do 35-ega si pa že dobila službo, a ne? Napisala sem svoje mnenje, moj pogled, vsak pa pozna svoje razloge in se jih drži kot pijanec plota:).[/quote]
Iščeš zasebnost? No, malo je nenavadno, da nenadoma hrepeniš po zasebnosti, prej pa tega ni bilo, kot da bi ta tvoj fant v tebi vzbudil nekaj česar prej ni bilo 😉 Vsekakor pa ni nič narobe, da greš na svoje, partnersko zvezo pa urediš tako, kot ti najbolj odgovarja, navsezadnje boš ti z njim in ne tvoja žlahta. Po nekaj mesecih je res morda prehitro, da bi živela skupaj z njim, nekateri se tudi po več letih ne odločijo za takšen korak oz vsaka zveza je zgodba zase, naredi iz nje tako da boš vsaj zadovoljna.
Pri nas je bilo podobno, kar se tiče tabu teme:). Mami mi je v začetku najstništva dala v roke knjigo, češ malo si preberi, da boš vedela za kaj se gre:)). Enkrat samkrat me je samo vprašala, če poskrbim za zaščito. Pa še to bolj po ovinkih in v stilu, da kar bom skuhala, bom tudi pojedla:)). Nikoli ji nisem razlagala o svojih čustvih, zaljubljenosti itd. (no, enkrat v 1. razredu OŠ). Misliš, da je to osnova oz. predpogoj, da bi se odvijale tudi druge stvari (kot recimo samoumeven prihod fanta, prihajanje pozno ponoči ali naslednji dan)? Ej, nikakor! Pride čas, ko začneš živeti svoj lajf, pa čeprav v tvojem primeru znotraj primarne družine. Nisi jim dolžna pojasnjevati podrobnosti oz. tega ne bodo pričakovali od tebe. Bolj se mi zdi čudno, da ti nikoli ni nihče rekel, zakaj si samska pri teh letih?
Zmedena samica, zakaj nenavadno? Prej sem bila samska. Prej pač nisem imela nikogar s komer bi bila intimna. Najino intimnost ne želim kazati pred drugimi. KOlegi vedo, pred kolegi mi ni problema se objet z njim, ga poljubit, govorit o njem…
Samo kolegi in znanci niso tako kot moji domači. Njim take stvari niso tabu. PRi nas doma pa je to tabu. Pred znanci se lahko sproščeno menim o seksu in podobnih intimnih zadevah, doma pa ne. Doma pa so take teme tabu.
Iščeš zasebnost? No, malo je nenavadno, da nenadoma hrepeniš po zasebnosti, prej pa tega ni bilo, kot da bi ta tvoj fant v tebi vzbudil nekaj česar prej ni bilo 😉 Vsekakor pa ni nič narobe, da greš na svoje, partnersko zvezo pa urediš tako, kot ti najbolj odgovarja, navsezadnje boš ti z njim in ne tvoja žlahta. Po nekaj mesecih je res morda prehitro, da bi živela skupaj z njim, nekateri se tudi po več letih ne odločijo za takšen korak oz vsaka zveza je zgodba zase, naredi iz nje tako da boš vsaj zadovoljna.[/quote]
Mislim, da je tu bolj želja po samostojnosti, kot pa zaebnosti.
Še ena, ki se poskuša upreti staršem in preseči njihove vzorce. 🙂
Pravi občutek si imel Robi. Staromodni glede čustev, ljubezni, seksa, saj glede ostalih stvari ne. Ampak čustva in take stvari so pa pri nas nekaj odvečnega.
Goldfish, seveda so mi govorili in se čudili, da sem samska. Samo ne domači. Pri nas doma je normalno to. Saj brat, sestra sta tudi samska, mama je samska… Uf, da bi se pri nas omenjala zaščita? Nikoli. Vse sem preštudirala sama. Tudi za prejšnje fante nisem nikoli doma omenjala. Samo nikoli še ni kazalo tako resno kot sedaj.
Forum je zaprt za komentiranje.