Od dela imas samo bolezen

Od dela nimas nic ubijas se za tistega minimalca za druge. To da vam skodi boste ugotovili sele ko bo prepozno gospodje pa uzivajo na vasih zuljih. Ko bos stara in bolna ti bo kapnilo. Zato pa mladi nocjo delat k vidjo da so vsepovsod same barabe pa lopovi. Da sem jaz punca tud svincnika ne dvignem nikol bi sluzil na druge nacine

Znaci crna prevlada nad modro in zeleno… Zeleno prevlada modro… Znaci ako uzmem crno… Pušijona

Kod plave ima sanse kod crne je nema…

Vidi se vam po ocima da niste turci…

Odo ja jos malo odspavat… Treba mi… Lupetam

Tako je predvsem takrat, ko opravljaš delo, ki ga ne maraš.

Nekaj malega je lahko tudi veselja, ko nekaj koristnega opraviš, ali pa vsaj takrat, ko neko delo končaš. In plačo za vsaj preživetje dobimo.

Je pa v avtorjevih besedah veliko resnice, ki se je sploh mladi ne zavedajo. Hitro se pokažejo različne težave in bolezni zaradi dela. Od fizičnih do tistih, povezanih s stresom. Sprva ne čutiš, kasneje pa je vedno težje. In tudi del plače gre za masaže, terapije, toplice, zdravila za lajšanje težav. Mnogi pa si še tega ne morejo privoščiti. Ko se trudijo, mislijo na zadovoljstvo strank, šefov, kakšen beden dodatek, ne pomislijo, da ko bodo bolni in zgarani, jim nihče ne bo hvaležen in jih ne bo povohal. Torej se res ni za pretegnit.

KOlikor jaz vidim, večina ljudi ne mara svoje službe. Komaj čakajo prostih dni, praznike, dopust. Muka jim je it v službo. Aja, meni tudi.

Še večja muka, ko dobiš plačno listo.

Se mi zdi, da so redki tisti, ki imajo radi svoje delo. Velika večina nas pa dela, zato, da pač dobimo denar. In ne iz veselja. Samo iz nuje.

Ja.

Točno zato pa zapišem take stvari – da bi se več ljudi – sploh mladih – zavedlo, da je najbolje delati tisto, kar te veseli.

Žal to hkrati pomeni tudi to, da je zelo dobro se naučiti gledati vase in se razumeti, po možnosti ko si čim mlajši – da sploh najdeš področja, ki so ti v veselje. To je pa zahtevno v mladih letih in večina misli, da je tudi nepotrebno.

– delo krepi cloveka

– brez dela ni jela

– delo je edina terapija za depresijo

– clovek zarjavi od lenarjenja

Če bi bilo tako enostavno pa žal ni.

Jaz verjamem, da ogromno ljudi gre študirat, kar jih veseli, ampak službe na tistem področju ne najdejo.

Jaz v SŠ sem tudi tako razmišljala, da je pomembno,d a greš tisto študirat, kar te veseli, čeprav so bolj slabe plače za tak poklic. Napaka do kraja. Realnost je taka, da sem 40+ in še nikoli nisem dobila službe za svoje področje. Vedno delam bedna dela, slaba plača, slabo delo.

Če bi se še enkrat odločala, bi izbrala študij, ki me sicer ne veseli, je pa bolje glede službe, plač. Bi imela tudi dolgočasno delo, kar imam sedaj tudi, bi bila pa plača večja pa lažje bi bilo službo menjat. Pa ne bi mi bilo potrebno poslušat, da naj bom vesela, ker imam službo.

Tako, da it študirat, kar te veseli je super, če gre za študij, ki vodi do poklica, ki je iskan. Recimo kako tehnično smer, zdravstvo. Če pa greš študirat recimo na FF, FDV… čeprav te to zelo veseli, je ogromno možnosti, da boš do konca življenja vegetiral v službi. Če boš sploh našel službo.

Ja, to je pa druga stran tega.

Zato nisem pisal  študiju.

Arbeit macht KRANK. Seveda je vse pogosteje tudi to, da brez denarja niti zdravstvene obravnave ne bodo več na voljo. Bo kr treba delat.

Sem v vsakem atomu.