Obupujem nad sabo, kdaj bo konec?
Pripravljam se še na zadnji izpit, ja vem lahko bi ga naredila ze junija ampak ne, jst frajerka sm si ga pustila za zdaj. Ampak ja, bomo zmogli. Ucim se ze kar nekaj casa, lih tko dolgo, da sem sla cez vse vaje, predavanja, zapiske, cez stare izpite, ker vsak izpit je skoraj isti ? in na sreco, hvala bogu se izpiti in naloge ponavljajo. Aleeejuja!
Problem pa je to: da je tolko formul, postopkov, piflanja ni da ni. In mi sploh ne gre v glavo. Kako naj se vse to napiflam? Imam se cca. 2 dni. Za piflanje!
Sej nekaj znam ampak je toliko postopkov za resevanje nalog, da se velikokrat zmotim. V studentski sobi sem zaprta ze cel teden in se non stop ucim. Zraven jokam, se pocutim osamljeno, ker ni cimre, pocutim se nesposobno. Depresivno. Zakaj se vedno počutim tako kadar se moram ucit?
Zal mi je, da sem sploh sla na faks. Pred mano je se dobro leto in finito. Ampak ze zdaj obupujem. Po instagramu vidim, da zdaj vsi diplomirajo, magistrirajo prav fous sem jim. Ah ja.
Sele po studiju se pravo zivljenje zacne, ne pa zdaj. Prav zavidam tistim, ki ze imajo sluzbe, zivijo nekje na svojem, imajo druzine itd.. Mene to se vse caka. Ce sploh dobim službo itd itd itd ?
Kaksen nasvet kako se napiflat toliko snovi?
Lahko tudi vse skup pošleš v tri krasne in jst ti ne bom zameru, ti pa sebi tudi ne zamerit.
Si pa se naučila do sedaj lahko, kar pomeni da si sposobna in da ti lahko uspe. Na silo se nekaj učiti nikoli ni prijetno. Še več to je celo delati proti sebi v nekem smislu.
Druge, kot, da poskusiš razumeti,kar bereš in da razumeš pa si potem poizkusiš zapomniti skoraj da ni.
Lahko pa tudi najdeš način, da goljufaš. Nenazadnje vse šolstvo temelji na goljufiji s tem pa tudi sami testi.
Forum je zaprt za komentiranje.