Obupana ne vem kaj storiti?

Pozdravljeni,

Pišem ker resnično več ne vem kaj naj si od vsega naj skupaj mislim in sicer:
Partner me je pustil pred tednom dni in kar je rekel si enostavno ne znam razlagati ker mi nikoli ni rekel da bi bilo karkoli narobe.Bila sva v zvezi 12 let in so me njegove besede tako prizadele da ne vem če bom sploh še kdaj lahko prišla k sebi. Ko sem prišla domov mi je enostavno rekel da tako ne mora več da me ima rad ampak je trenutno prazen,ni srečen in da trpi za bulimijo in da rabi čas zase ,vam povem da sem onemela od joka nisem morala verjeti da mi to dela oseba ki jo imam najraje na celem svetu. Imela sva težave z zanositvijo lani nama je uspelo z medicinsko pomočjo,a se žal ni dobro končalo in sva dva sina izgubila v 5 mesecu,takrat mi je stal ob strani in sva koliko toliko prebolela to obdobje. Teden prej predno je to naredil sva še bila na dopustu in je dobil nek sms ki ga je poslal njegov takratni šef da daje odpoved in je bil kot začaran postal je tak da je samo gledal v prazno ko sem vrtala v njega kaj je narobe mi je nato doma rekel da nič povezano z mano ampak da ne ve kaj je z njim narobe ,da se počuti nesamozavestnega v službenem območju in da ima ful stres v službi in da še sam ne ve kaj je narobe. Skratka jaz sem čisto na dnu:(((,čez dva dni me je klical seveda jaz niti govoriti nisem morala in me prosil da naj ne obupam nad nama. Sedaj pa mi ne da niti malo upanja ne vem mi govori naj se postavim na noge in da ne mora on tega bremena nosit (če sem ga jaz prav razumela da je meni hudo),in da me ima rad ampak je prazen bolj ko študiram manj mi je vse skupaj jasno. Nihče niti njegov najboljši prijatelj ga ne razume pravi da je čisto adijo da je utrujen in zmeden in ni mu jasno kaj počne. Sicer je začel hoditi k psihoterapevtu in to dva dni, predno mi je to naredil,mi je napisal da mu je psihoterapevt svetoval da mora sedaj sam živeti da vidi kako in kaj da najde sebe in svoja čustva,ja kaj jaz sem pa smet ki sem trenutno na poti. Ko sem mu napisala pa da lahko vse slike najine zažge kot je najino ljubezen pa mi napiše da sem ga zelo prizadela s tem kaj sem napisala, kako pa potem mi lahko reče da me ima rad a je prazen. Ne vem ali je še kaj upanja, se mi zdi da človek s katerim si toliko let in greš skozi vse lahko kaj takega stori in kaj se roji po njegovi glavi.

Ja. In kako naj ga kdo pripravi do tega, da bi te spet imel rad?
Če bi te namreč res imel rad, te ne bi želel prizadeti…to je vsa resnica.
Nobenega se ne da prisiliti….sploh ne takega cagavca, ki je vse breme preložil nate,
zdaj ti pa še hudo ne sme biti, da ne bo on obremenjen…revček…Tipična taktika
egoista…naredi tebi svinjarijo, potem pa on jamra, da bi se kamnu usmilu…
Sebičen je, to je vse. Vse ostalo je celofan.

(Aja, ne bit presenečena, če se bo v zelo kratkem času pojavila nova oseba, s katero ne bo
tako “prazen”…..)

Tip jo je pustil preden je šel naprej z življenjem, pa ga označite za slabiča in ne vem kaj še. Sigurno tudi njemu ni lahko ker je konec. In trpi. Posledično se pogovarja z bivšo in iz tega potem nastane neka zmeda.

Kaj je zdaj?

Kje so zdaj pohvale? ker je bil iskren in je hotel zaključiti odnos, preden je šel naprej? Aja pa saj on ga ziher že serje.

Hočete iskrenost? Itak! Ampak samo dokler so novice lepe. NOBENA, ki ima svojga rada noče slišat ADIJO.

Ne se slepit.

Ena od težjih lekcij v življenju je, da se ti lahko zgodi prav vse. Od ljudi, od katerih nisi pričakoval. In te lahko zelo prizadenejo, pa čeprav kasneje ugotoviš (če malce racionaliziraš stvari), da ni bil njihov namen, da bi te prizadeli… in greš naprej. Ali pa ne zmoreš preko bolečine, se zaciklaš in si zafuraš življenje z nepotrebnimi omejitvami.

Mislim,da v dani situaciji je najbolje, da narediš, kot ti je rekel. Postavi se na noge. Če je tip izgubljen, mu tudi ti vsa izgubljena niti teoretično ne bi mogla pomagati. Postavi se na noge, poštimaj si življenje, potem pa boš videla, kaj bo on naredil, in ti bo jasno, ali je konec ali ne.

Mar ti misliš, da moški ne more imet kakšnih psihičnih težav in da je lahko le prasec, baraba, prevarant in egoist?

Meni pa deluje kot nekdo, ki sploh ni sposoben govoriti o sebi in o svojih občutkih.
Da mu je to vse tuje, ko pa so se problemi nakopičili in ko so se zaradi tlačenja čustev začeli kazati fizični problemi, pa je čisto izgubljen in navidezno prazen zaradi svoje notranje zmedenosti.
Na nek način tipični simptomi, kjer se ljudje ne znajo pogovarjati o sebi in o tem, kaj čutijo ter doživljajo skozi odnos.
Strokovna pomoč je v tem primeru res najboljša ideja, a za sam odnos veliko prepozno, da bi se še dalo kaj rešiti.

Mar ti misliš, da moški ne more imet kakšnih psihičnih težav in da je lahko le prasec, baraba, prevarant in egoist?[/quote]

Seveda absolutno jih lahko ima. Temu v plus je to, da je šel k terapevtu. Dejstvo je, da pri psihičnih težavah izgubiš empatijo…oziroma si preobremenjen sam s sabo….

Bom kratka, a povedano govorim iz lastne izkušnje, s tem, da sem jaz bila “v vlogi” tvojega moža. Kot bi brala sebe, svoje izkušnje, svoje dogodke, svoje “odločitve”. Počela in storila sem enako … ga zapustila (oziroma oba) … oba ljubila, ju v resnici nisem hotela zapustit, a takrat drugače nisem mogla, zmogla, ker še sebe nisem zmogla … depresija, avtodestrukcija. In nisem hotel vleči in držati v tem objemu depresije tudi partnerja. Kolikor se sliši blesavo, sem to naredila iz ljubezni do njega. Mah, ni tako enostavno razloži, ker v sebi se ves zmešan, konfuzen, hkrati kaos in hkrati jasno, kaj bi rad, a ne moreš … Saj kasneje sem ozavestila, takrat nisem bila sposobna.

Misliš si lahko, da se mu je nakopičilo preveč vsega in ni dovolj močan, da bi se spopadel s tem.
Izgubil je službo, otroka, težave z zdravjem…. človek obupuje sam nad sabo. Verjetno je bolj zaprt in kopiči težave v sebi…
Nimaš mu kaj pomagat, če tega sam noče, ne ostane ti drugega kot da greš sama dalje, ker z njim očitno ne bo šlo.
Več sreče prihodnjič.

Delaj na sebi, postavi se na svoje noge in daj tudi njemu priložnost, da se postavi na svoje in da se pozdravi. Mogoče, če te ima rad in ga imaš tudi ti, pa bosta še skupaj. Samo ne pričakuj preveč, kar bo pa bo.

Hvala vsem za vaša mnenja.Kaj naj rečem še vedno nisem prišla k sebi in verjetno tudi dolgo ne bom,enostavno ne moram verjet kako mi človek lakho laže v obraz govori da me ljubi,gre z menoj na poseg umetne,med tem vem da mi je govoril da se je ogromno sprememb zgodilo v službi dobil več dela večjo obremenitev,še celo povedal mi je da je šefu priznal da ne zmore da je pod takšnim stresom da si bo moral najti pomoč,na vsake toliko časa je imel tudi depresije (strah pred smrtjo predvsem rakom,ko je njegov sodelavec zbolel za rakom in mu razlagal kakšne simptome je imel je takoj že on imel te simptome,in je bilo zelo hudo z njim sem mu stala ob strani bil je celo na tabletah,seveda mu dr. nisi ugotovili ničesar,in to je imel skoraj vsako leto taksna stanja). Ne razumem pa kako lahko ko mi je rekel da je ful pod stresom zaradi službe,da ne ve kaj je narobe z njim,da ni srečen da je prazen da ne čuti nič…. Me pa naslednji dan klical da naj prosim ne obupam nad nama da to ni konec,spet naslednjič da ko je bil na terapiji (psihoterapiji)takrat je imel drugo napisal da misli da je to to in da je konec,v obraz pa mi ni hotel tega priti povedat. Ko sem mu napisala da slike najine lahko zažge kot je zažgal mene in mojo ljubezen pa mi napiše da sem ga zelo prizadela da kako lahko mislim da bi to naredil,kako lahko potem človek to napiše če ne čuti več popolnoma nič?In ko sem mu napisala ko se je javil da ne moram verjeti da je postal popolnoma druga oseba kot sem ga jaz poznala (bil je resnično tak človek da muhi ne bi storil žalega,a meni sedaj to)mi je poslal ja da čkoda da jaz mislim da je drug človek a ok bom že preživel,kako? (če ne čutiš nič ne moraš tako pisati in skakati iz ene skrajnosti v drugo potem ti je popolnoma vseeno).
Sem ga pustila na miru ničesar pisala seveda ni dneva da ne pomislim nanj saj ga še vedno neizmerno ljubim in se mi zdi da je vse skupaj nočna mora s katere se ne moram zbuditi,čeprav vem da ni in je resničnost. Ne razumem saj ko sem jaz njega spoznala je bil on v nekem obdobju s katrega sem ga spravila na noge saj ga je takratna punca pustila ni bil sicer dolgo z njo in je sla k bivšemu in je vedel kako to boli,zakaj če me je kdaj imel rad in ljubil mi tega takoj ni povedal zakaj je šel skozi vse te postopke(ivf) zakaj me je enostavno zavajal,še rekla sem mu dolgo let nazaj da če bi karkoli kdaj bilo da ne bi želel biti z menoj je rekel da ja da bi mi povedal tega ni storil. Plus tega še teden dni pred tem ko mi je to naredil sem ga vprašala če želi da grem in je bil njegov odgovor da ne niti slučajno in da me ima rad da je ljubiti in imeti rad za njega eno te isto (res ni bil neki romantik nikoli ampak sem mislila da je bil iskren). Mi je pa takoj pisal za novo leto in mi voščil preko sms-ja (jaz mu sploh nisem pisala),zakaj mi piše če ne želi nič od mene in me s tem še bolj muči,njegov prijatelj mi pravi da je videti popolnoma zmeden (meni napisal da je sedaj srečen da je postal egoist in se ne obremenjuje z drugimi,ter da je zadihal na polna pljuča),njegova sestrična isto da je videti zgubljen, zmeden pa ne srečen kot meni trdi. Najhuje je to ker se počutim ko zapuščen cucek ki ko ga več ne želijo se ga enostavno rešijo na najbolj krut način,in da toliko nisem bila vredna da bi mi pogledal v oči in mi rekel v obraz (glede na to da sem rodila izgubila najine otroka za katero izgubo še vedno nisem prišla čisto k sebi mi še potem on zada nož v srce).Pa ne bi rekla da bi ga prevarala ali karkoli naredila,ampak kot pravijo dobrota je sirota,ne vem očitno velja bolj si dober slabše ti gre v življenju in te vedno znova prizadene nekdo ki misliš da je pravi in mu daš vse od sebe:((((.

izprveroke
Kaj si s tem mislila ko si napisala tole:
(Saj kasneje sem ozavestila, takrat nisem bila sposobna.)

Ula

ah ne prva in tudi zadnja nisi.mogoče pa najdeš kaj novega.

Ker se takšna “ljubezen” vedno bolj prakticira. Podobno, kot tisti primer, kjer mož svojega po potrebi, namaka še drugje, svoji ženi pa doma govori kako zelo jo ljubi.
Iz svojega pogleda on ne laže in res ženo ljubi, saj ima od nje še vedno določene koristi.

Ja vem da nisem ne prva ne zadnja,samo čudno se mi zdi vse skupaj ker tudi njegov najboljši kolega ga ne prepozna kdo je in kaj se z njim dogaja,ima pa sodelavca katerega pozna kakšnih 5 let in ki je njegovi naredil isto češ da ne ve če je to to ampak z njo je bil skupaj nekje 4 ali 3 leta je šel stran od nje,čez tri tedne pa ji poslal rožice z posvetilom oprosti,seveda ona vesela (jaz sicer vem kakšno je bilo ozadje ker mi je moj povedal da pač ni ta človek hotel biti sam in da mu je fajn ker mu ona kuha lika itd.. pa še neke stvari…) no in sedaj meni moj ko strela z jasnega to naredi ,pa še nekaj je da je njegov sodelavec prav tako hodi na terapijo k psihoterapevtki še celo k isti,tako da ne vem ali se slepim sama sebe ker ne moram verjeti da je takšen ali pa je resnično padel v takšno luknjo:((. Vem pa zagotovo da druge nima.
Sama sem padla tako da sem zaradi tega že preveč shujšala (8kg) pa že tako me ni kaj dosti skupaj ampak vse od psihe in bolečine srca. :((((.
Ne vem kako se naj poberem kako naj pozabim 12 let kako naj izbrišem vse ko sem mislila da se mi hujšega ne more zgoditi v življenju (smrt dveh sinov) me to leto še to ubilo in ne najdem izhoda sem sicer že poiskala sama pomoč ampak je zelo težko,saj me prijateljice poskušajo zamotiti,hodijo z menoj na kavice mi stojijo ob strani a vedno pride dan ko padem v tako luknjo da ne vem če bom kdajkoli prišla ven,plus tega pa ne bi rekla če bi mi naredil to 5 let prej ne pa sedaj ko več tudi nisem rosno mlada.

Ne trudi se pozabit, ker tega preprosto ni možno pozabit, saj je to del tebe in bo vedno del tebe.
Delaj na tem, da realnost sprejmeš takšno, kakršna je, saj realnosti ne moreš spremeniti, lahko pa spremeniš svoj odnos do vseh izkušenj ter se v sebi s sprejemanjem, čustveno pomiriš.
Vso to obremenjevanje okrog tega, zakaj je bilo tako, zakaj ni bilo drugače, zakaj se je obnašal tako…..To te samo izčrpava in onemogoča, da živiš naprej.

Ja saj vem da ne bi smela razčlenjevati zakaj ….. ampak je to tako hudo narediti glava pravi eno srce pa drugo in že ko mislim da sem se vsaj malo pobrala me ponovno udari kot strela da se ne moram pobrati,čeprav bi vseeno si želela vse izbrisati ker potem bolečina ne bi bila takšna kot je sedaj:((.
Problem pa je ta, da sem zelo čustvena oseba in sploh leta 2013 ob izgubi ki sem rabila da sem koliko toliko prišla k sebi me je to popolnoma potrlo,včasih sem bila zelo pozitiven človek,poln sreče veselja vedno dobre volje vsi so me spraševali jojj kaj jemlješ da si vedno tako pozitivna in vesela, sedaj pa nisem senca sebe več v bistvu niti ne vem kaj sem,kaj sem naredila takšnega na svetu da sem si zasluzila vse te življenske tragedije in kaj me še čaka sploh kaj lepega,če že dve leti sedaj dobivam en udarec za drugim.
Bom lahko še sploh kdaj otipala kaj je to sreča in našla nekoga ki me bo spoštoval in imel rad:((.

Včasih so trenutki, ko se je lepo in upravičeno prepuščati občutkom in temu, da nas vodi srce.
V tem primeru pa mora prevladati glas razuma, saj so občutki le posledica tvojih nezavednih vzorcev, ki so te pripeljali v takšne razmere.
Samo zavest in s tem razum lahko to prekine in ustvari bolj znosno življenje ter ne daje več pozornosti tistemu, za kar ve, da vzbuja slabe občutke.
Srce ne bo zdaj poskrbelo za tvoje počutje in zdravje. To je naloga razuma in zavestne volje.
Razum mora sprejeti dejstva in s sprejemanjem utišati notranjo borbo.

Vem da mi srce ne bo tukaj popolnoma nič pomagalo,ampak pozabiti ljubezen ne vem kako naj kako bom zmogla (pogrešam ga z dneva v dan čeprav vem da ne bi smela,vem da mi je enkrat napisal pa kaj misliš da meni ni hudo),in tu se začne del mojega problema da skrito še vedno majčkeno upam da bo prišel k sebi in premlel kaj je storil in čeprav vem da je noro da sploh pomislim na kaj takega -se opravičil in hotel priti nazaj,vem verjetno je tudi to problem,saj razumem vsi govorijo ni vreden,pusti ga (ga popolnoma niti ne pišem nič on je bil tisti ki mi je še sedaj voščil za novo leto,skratka pustim ga na miru) on bo že ugotovil kaj je izgubil in takrat mu bo žal. In ne vem mogoče bi mi bilo lažje no ne vem koliko ampak če bi mi takrat ko sem ga vprašala če želi da grem in bi mi takrat rekel ja želim in da je konec z njegove strani,ampak ja sem spet pri tem ampak,,,,,zakaj,,,, je potem dejal ne nikoli ne želim tega,vedno znova mi govoril da ima hud stres v sluzbi,da je nesamozavesten kar se sluzbe tiče saj je prišlo v sluzbi do korenitih sprememb in vem da je bil s tem obremenjen in je naredil tudi nekaj napak,ter mi zatrdil da ne nič ni povezano z nama z mano ker da ne ve če ne bo moral menjati sluzbe zaradi vsega tega stresa zaradi katerega je rekel da tudi gre na terapijo.
Ahhhh ne vem nekako bom mogla priti ampak ne vem vse kar me je veselilo me sedaj več ne sem postala prav brezvoljna ne moram biti v sobi,sedaj sem šla nazaj k staršem ker sva prej si naredila stanovanje pri njegovih in sem dejansko brez vsega in ne moram kakor dolgo se nahajam v sobi malo dlje časa samo razglabljam premlevam stvari poskušam analizirati kaj se dogaja možgani delajo s polno paro,tudi se zbujam sredi noči,zato vedno ko me tako prime pišem prijateljicam če gremo na kavo da za kratek čas zbežim pred svojimi mislimi.

Treba je razumeti, da se v tem primeru ne gre za ljubezen, ampak za bolestno odvisnost od odnosa.
To lahko primerjaš z odvisnežem od neke droge, ki misli, da brez nje ne bo zmogel in jo nujno rabi, ker mu daje občutke ugodja, po drugi strani pa je vedno bolj uničen in psihično na dnu.

Ne poslušaj tega, ker ti samo vceplja še dodatne občutke krivde, zaradi katere potem razmšljaš, da si mu nekaj dolžna in ga rabiš, kot da je sta neki sorodni duši.
Mogoče sta, vendar je pomembno, kaj ti sobivanje s tem povzroča.
V resnici mu nisi nič dolžna in mu nisi dolžna dajati utehe, ampak si dolžna poskrbeti zase in za svoje počutje.
Sicer te bo uničil, kot droga uniči odvisneža.

Se zamoti. Pojdi v naravo, beri knjige, poglej si kakšen film…..

odvisnost? ne vem če je odvisnost ker vsakič ko mi je pisal me je črvičilo v trebuhu,srce mi je bilo hitreje tako kot je bilo takrat ko sem se zaljubila v njega. (on je bil tisti za katerega bi sla skozi pekel pred tem rpi nobenem nisem imela takih občutkov in ko je bilo njemu hudo je bilo tudi meni -ko je imel svoje težave z depresijo in se mi je srce paralo ko sem ga videla da trpi in ga spodbujala bila trdna za njega in oba .
Ja sem se podala v knjige,nikoli v življenju nisem brala knjig a sedaj sem jih od tega začela in se malo v njih izgubim da malo odmislim. Poskusila se bom zamotiti vem da ne bo lahko mi še vedno ni in enostavno pustila času čas narediti tako ne moram ničesar.

Pozdravljena Ula
Jaz mislim, da tvoj partner zelo trpi, zraven pa tudi ti. Če je že prej imel čustvene in psihične težave z depresijo, je povsem možno, da ga je doletela IZGORELOST. Mislim , da te ima zelo rad, zato želi biti sam, da ga ne gledaš v takšnem stanju, kot je sedaj. Čisto možno je, da se mu je nakopičilo preveč (služba, zdravje, spočetje…)in iz tega ne more splavati… Po moje se je umaknil, saj, ker te ima zelo rad, ne želi, da trpiš tudi ti, zadnje, kar potrebuje pa je usmiljenje v tvojih očeh…Rabil bo nekaj časa in predvsem prostora, da je lahko s samim seboj prečisti, zelo dobro pa je, da obiskuje psihoterapevta. Tudi sama se šla skozi podobno zadevo, ki pa občasno še vedno traja, zato se mi zdi, da bi to lahko bilo to in ga popolnoma razumem. Tebi verjetno tega ni razlagal, saj še sam ne razume, v kaj je padel, verjetno pa ne bi razumela tudi ti, saj po svojih izkušnjah sodeč, kdor teh težav nima, ne more razumeti drugega.
Če ga imaš resnično rada, mu daj čas in prostor, sebe pa ne obremenjuj, saj ni kriv sam, še najmanj pa je vzrok in krivda v tebi, ampak v bolezni, oz. čustvenih težavah. Preberi si kaj o IZGORELOSTI, mislim, da ti bo v pomoč.
Daj času čas in rada se imej Mary

Ko se bo razkadila ta prva grozan jeza, boš mogoče videla bolj jasno. Verjetno te je imel rad, ampak še verjetneje je, da se jet o v njemu kuhalo že dalj časa. kako naj ti reče, da ne gre na umetno ko je videl tvoje iskirce v očeh? Verjetno bi se počutil kot drek. Vem, da si sedaj v lastni žalosti in trplenju, ampak ko boš videla, da drugače ni mogel in ni znal reagirati, boš šla lahko dalje. Najprej si vzami ne vem dva, tri mesece in se zjoči, naj te vsi poslušajo in tolažijo. Potem pa se vživi malo v njegovo vlogo in mu odpusti, šele potem boš šla lahko tudi ti dalje.

ja samo ne vem če bom lahko pozabila kakšno bolečino mi je zadal,in to iz samega razloga,da je njega punca pustila in šla nazaj k bivšemu in je sam okusil to bolečino,ki jo je sedaj zadal meni. In ne vem v mailu mi napise da je presrečen da je zadihal na polna pljuča in je postal egoističen,ter da se ne obremenjuje z drugimi,po drugi strani pa ko sm mu napisala nekaj časa nazaj da je postal popolnoma drug človek kot ta ki sem ga poznala,odgovor njegov pa bil ja da škoda da tako mislim (ja kako pa naj si mislim kaj druga če enkrat tako drugič spet tako….)in da ok bo preživel,ga pustim pri miru pa mi piše za novo leto,ne vem če želi imeti mir in ne “čuti do mene nič”,hkrati pa me ima rad -me spošutje (če ti nekoga spoštuješ mu ne zadajaš bolečin)potem tudi ne pišeš.
Saj pravim ne vem zakaj ampak občutek imam da še vedno nekaj čuti do mene ali pa ne vem sama sebe slepim (ker skrito še vedno upam da bo prišel nazaj,čeprav vem ne bi smela a pač srce ga še ima vedno “rado”,kljub zadani bolečini). Ne vem mogoče drži da me ni hotel prizadeti,samo potem me ne bi klical in mi govoril naj ne obupam nad nama in da ni se to konec enostavno bi takoj prekinil (še predno sem šla na postopek) in ne vlekel vse skupaj in me zavajal in govoril kako me ljubi…..:(((((((((

Težko je bit pameten izven nasveta, da se moraš pomiriti sama s sabo, sprejeti situacijo in iti naprej z življenjem.

Mlada si še, cel lajf je pred tabo, ne obupovat. Predvsem pa, ne išči krivde, ne na njegovi, ne na svoji strani.

Če se imata še vedno rada in če sta namenjena en drugemu, čisto lahko prideta ponovno skupaj, ko se težave (ki jih imata očitno oba) uredijo.

Bodi močna in predvsem, rada se imej!

😉

No tako mlada tudi več nisem :(( (32),sem se imela rada a s tem ko mi je to storil se več nimam počutim se kot smet take občutke je sedaj s to potezo vzbudil v meni ,ja in problem je tudi ta ja,da iščem kaj sem storila narobe itd…….