oblačila in obnašanje- kombiniranje

Če nadaljujem temo spodaj pa še malo dodam:
Kako se nositi, obnašati, da te folk resno jemlje. Sem večkrat kot poparjena kokoš, ker ne znam prav nastopiti, ali pa se prav obleči. Že v trgovini, v vrtcu, pri zdravniku,.. se opazi, da z enimi ljudmi uslužbenci delajo drugače, so bolj ustrežljivi, pozorni,.. Nekatere pa nas imajo za “nič posebnega” in nas na hitro odpravijo,.. Kako torej doseči, da vzpoztaviš neko avtoriteto, neko spoštovanje,..? Je obleka primerno sredstvo? Mislim na srednji cen. razred

Ne gre za obleko, gre za nastop, energijo, notranjost, ki jo kazes, duso, karizmo.
Ce imas le nekaj od tega, lahko z obleko pojacas vtis, ce pa tega nimas ali imas malo, ti pa obleka nic ne pomaga.

Joj, pa ni vse izgubljeno, ce nimas prave energije!
Delaj na sebi, na samospostovanju (zelo rado se poudarja samozavest, meni se zdi prvi korak samospostovanje!), na odnosu do sebe. Pocasi, pa bo tudi odziv okolice drugacen.

Kje dobiš to energijo, karizmo, kje se naučiš nastopa, da te resno jemljejo? Ne reči, da to pač imaš, gotovo se da kako priučiti??? Pomagaj mi, ker nočem biti “ena uboga reva”

hvala

Na prvo žogo kakšen folk res pada na fasado, ampak se prvi vtis “ah in oh velecenjena dama” hitr razblini, ko pride do točke, ko odvržeš perje in se pokaže kdo ali kaj v resnici si. Men je včas prav hecno. Sam primer: neka naša znanka, ki živi bliz nas, je enkrat po soseščini razlagala, na kakšni pomembni zadevi bo sodelovala in seveda se mora temu primerno tud zrihtat, vse novo pa to. Na tej pomembni zadevi je imela funkcijo skrbet za vodo, kozarce, razdelit gradivo. Moja mama je šla na to isto zadevo v običajnih cunjah, sploh ni razmišljala o njih – je pa na njej imela odmeven referat.

Če bi obleka naredila človeka, bi bil Sokrat običan klošar.

Borat, tako je.
Je pa spet res, da je najbolje imeti oboje – veliko ljudi nas namreč sodi na prvo žogo in včasih nimamo več priložnosti, da bi ‘popravili’ prvi vtis. Zato je fino, da je tudi obleka primerna priložnosti in da nismo npr. cele dneve v trenirki.

Po mojem je najvažneje, da si prepričan vase in miren. Prideš, mirno pozdraviš, in jasno in glasno poveš, kaj želiš. Točno moraš vedeti, kaj bi rad, in pri tem ves čas mirno in trdno vztrajati. Se mi zdi, da tak trden nastop vedno pali. Ne da si kot neka razkuštrana kokoš (pa ne na pogled, ampak da z dejanji deluješ tako). Pa vljudnost, to je obvezno. Tudi če se oseba na oni strani kaj razburja ali pa te prepričuje, da nimaš prav: mirno, vljduno in trdno ostajaš pri svojem. Pa je. Obleka je lahko samo pika na i k vsemu temu.