Obisk psihiatra – kako zgleda
Za pregled se naročiš. Pregled pa zgleda tako, da te vpraša kaj je narobe, zakaj rabiš pomoč in potem se pogovarjate. Seveda lahko tudi psihiatru poveš kar hočeš, zato ni slabo, da gre kdo od tebi bližjih s tabo in tudi on pove kaj pri tebi opazi drugače kot je bilo prej. To je samo nasvet, naredi kakor ti želiš.
Popolnoma enaka izkušnja kot od osebe ‘razočarana do fulla’, s tem da sem jaz še enkrat svojo mamo pripeljala s sabo. No takrat sem imela 20 let, sem bila še mlada in naivna in sem res mislila da mi bo ženska lahko pomagala. Izgledalo je pa takole, 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} sem govorila samo jaz ona mi je samo prikimavala, na koncu sem mogla neke teste reševati, ženska mi je kazala slike, jaz sem jo spraševala čemu to? Zakaj mi kaže te slike in zakaj moram vse te vprašalnike izpolnjevati? Ona mi ni hotela nič odgovoriti, sama sem želela vedeti kakšne rezultate.
Hodila sem k psihiatrinji cirka pol leta sem bila ene petkrat, potem sem jo pa skenslala, ni mi dala nobenega nasvet nič od nič resnično. Kaj sploh delajo te ljudje tam? In na koncu ženska reče moj mami da je z mano v bistvu vse v redu. Ma kar nekaj res, to je res da sem se s svojim best frendom in z lastno mati 10000krat bolje lahko pogovorila in uredila stvari kot pa z eno tujo psihiatrinjo ki nima pojma kdo in kaj jaz sem.
Ti svetujem da greš h kakemu res dobremu psihoterapevtu-žal so full dragi, ampak pri teh psihiatrih je pa bolje da se usedeš na klopco v parku pa zaupaš svoje težave popolnemu tujcu, vem sliši se noro ampak mislim da bi ti ta popolni tujec 100x bolje svetoval kot pa nek psihiater.
Za psihiatra potrebuješ napotnico,psihiater je definiran za duševne bolezni,. Psiholog ne. Pri psihiatru poveš kaj opažaš in normalno v večini primerov te pošlje na pshoteste,če si kdaj vidla v filmih ko gledaš slikce take zmazke 🙂 V kolikor ne ugotovi noebene bolezni ali znakov te pošlje k spihologu. Pri psihiatru je obvezen tudi odvzem krvi,če je po pravilih to mora nardit,pomanjkanje hematoma v krvi ali disfunkcionalnost ščitnice povzroča duševne motnje. Če ovržejo da ni fizično nič narobe se prične ob postavitvi simptomov zdravljenje. (zdravila na recept) Če nič ni,enostavno te pošlje k psihologu. Psiholog pa uporablja teorije komunikacije. LP
Redna-ja meni je kazala tiste slikice ko izgleda kot neka tinta metuljčki ali kaj jaz vem. Skratka še sedaj mi je žal da sem šla k pihiatrinji in ja žal je treba iti po napotnico k svojemu zdravniku. Jaz sem takrat trpela zaradi ločitve mojih staršev in bila v rahli depresiji in sem sama šla po to napotnico. Žal mi je zelo da sem še mojo mami enkrat pripeljala in sva se z mami res odprle pri tisti ženski s solzami v očeh. Mislim čista bedarija, ni mi bilo všeč, ker tej ženski ni bilo nič mar in to se je čutilo. Bila sem pa takrat komaj 20 stara in naivna, sedaj pri 30 mi je totalno bolano to kar je ta ženska počela. Tam neke teste sem mogla reševati, povedala mi ni pa nič, sama sem hotela izvedeti rezultate, me je pa ženska kar hotela še napisati da bi še hodila, čeprav mi je rekla da je z mano vse okay.
Nekaj let pozneje sem jo srečala pred zdravstvenim domom, sva se spogledale v oči mislim da me je prepoznala, mi je bilo nelagodno. Skratka ljudje čim dlje stran od raznih psihiatrov večina nima pojma od pojma.
Ne bo nič narobe če gre k psihiatru,namreč začetki duševnih bolezni so velikokrat zelo zanemarljivi,psihoterapije pa ne zaležejo,ker je to okvara dopamina ali serotonina v možganih. Če greš k psihiatru boš vsaj vedela ali je simptomatika duševne bolezni ali ne. Če bodo zavrgli vse teze,potem lahko še vedno poskusiš s psihologom ali psihoterapevtom. Je pa fajn,če ni res bolezen,da se ne boš zastonj borila da kar pri spihiatru preveriš,če pač se ti zdi da ni napredka in toneš globje. Tudi EKG možganov predlagaj,sicer pa bodo sami od sebe to naredili. Srečno!
Glej,problem je ker ne ločite pomen psihiatrov in psihologov. Psihiater je za bolezni! To je fizična okvara psihe,katera potrebuje zdravljenje z zdravili in terapiji. Psihiatri niso podkovani v flancanju in poslušaju vaših problemov,seveda postransko je dobro da jim čim več poveš kaj se dogaja s teboj v življenju ampak oni so specializanti za okavro psihe. Oni so na področju zdrvaljenja in postopkov lajšanja simptomov bolanega duševnega možganskega debla. Psihologi pa so za pogovore,poslušanje,jokcanje,teorije sociane komunikacije in posledično so nekakšni terapevti ki lajšpajo duševne stiske. Niso pa zdravniki. Psihiatri so zdrvaniki! In to skos mešate. Namreč ta tvoja ti je očitno želela vseeno pomagat saj je bilo jasno da si zdrava a te je vseeno želela sprejemat ker psihiatri imajo v svoji specializaciji skoraj dve tretjini znanja psihologije. tako lahko tudi psihološko pomagajo. Vendar če nisi bolan zares,je varijanta kamor pašeš samo psiholog ali psihoterapevt.
Mogoče pa ni dober psihoterapevt. Sicer pa je bistvo teh p, p … da te poslušajo, dajo sem ter tja kakšen nasvet in to je to. Ljudje se potem boljše počutijo, če nekomu lahko res vse zaupajo in da dobijo občutek, da jih nekdo pa res razume … Res je, da psihiater ugotavlja, če gre še za kakšno duševno bolezen in je potrebno zdravljenje s tableti, mogoče hospitalizacija …
Sem v podobni situaciji,
psihoterapevt pomaga,če zmoreš delati na sebi…
psihiater mi tudi svetuje, čeprav zame je osebno največ naredila osebna zdravnica….
Vsekakor pa je zaradi kakšne bolniške dobro kakšno poročilo psihiatra.
Vem, da ti nisem dosti pomagala. Probaj vse kar lahko, grozno je, ko si globje in globje, okolica pa tega ne zaznava pravilno – zlomljeno nogo opaziš, zlomljene psihe pa ne.
Vse dobro ti želim.
Problem psihoterapije se mi zdi v tem, da samo jaz govorim. Saj je super, da te nekdo posluša. Samo ni pa nobenih nasvetov kako naprej.
Hodila sem še k eni drugi, ki je sicer dajala neke nasvete,ampak samo take, kar sem že preskusila pa pri meni ni delovalo. Ni se pa poglobila v to, zakaj pri meni ne deluje.
Sčistita čakre, te napolnita z energijo, poveš vse svoje težave, poslušata in pomagata s konkretnimi nasveti. Če se ti med eno in drugo terapijo kaj “zalomi” oziroma imaš težave ju kontaktiraš preko maila, telefona in dobiš brezplačen takojšen nasvet. Pa fino je, ker sta vedno pozitivna. Na obziren način povesta kaj delaš narobe. Ker če si že tako ali tako na tleh res ne rabiš poslušat še nekoga, ki ti razlaga kako si slab in vse to. Mene je pri prejšnjih terapijah ravno to motilo. V zadnje pol leta ko hodim na te terapije sem bila že nekajkrat vmes čisto na tleh, ampak sem z njuno pomočjo “zvozila”.
Iz kje pa si? Če pustiš kontakt lahko kaj več po mailu napišem.
Pri vsem tem je pa najbolj zanimivo, da ti najraje napišejo antidepresive, potem bomo pa videli.
Jaz veliko delam v nočni izmeni in sem opazila, da imam slab spomin, sem razdražljiva, ..
moja osebna zdravnica je rekla, da zna biti to tudi zaradi dela in delavnega časa.
vseeno pa mi je dala še napotnico za psihiatra.
Ta mi je po 15 minutah predpisal antidepresive, vendar me je prijateljica prepričala naj najprej poskusim urediti, da mi ne bo treba delati toliko nočnih, veliko sem hodila ven na svež zrak in sprehode.
sedaj sem čisto Ok, recept za antidepresive sem pa zavrgla.
Jaz sem z mojo psihoterapevtko ogromno “delala”, tako recimo polovico časa…. dejansko lahko rečem, da je bil to trening socialnih veščin, razne vaje, kako delovati v različnih situacijah. Potem sem imela nekaj takih tretmajev, ko sem preko pogovorov dobila razne fleše iz preteklosti, preko katerih sem se znebila ogromno negativnih čustev – jeze, zamere, strahu… Dejansko me je poslušala samo zato, da je dobila informacijo, kateri problemi me tarejo, potem pa sva jih takoj začeli reševati…
Imam tudi kar nekaj izkušenj s psihiatri. Večina jih je res takih, da zelo radi zelo hitro predpišejo tablete… so pač zdravniki… Ko meni psihoterapija nekaj časa ni pomagala, sem tudi šla na antidepresive, pa sem ugotovila, da mi dejansko ne pomagajo, ker si moram pomagat sama (sem bila že čez najhujše), pri prijateljici pa je pri uporabi antidepresivov zdravnik celo ugotovil, da ni v depri (ampak je bila druga bolezen), ker so jo zdravila preveč “dvignila”…
Moj nasvet je, da ponovno zamenjaš psihoterapevta in hkrati poskusiš tudi še pri psihiatru. Včasih so spremembe čisto zares fizične in tako hude, da zdravila lahko pomagajo (ne pa pričakovat pri psihiatru kakšnega “boljšega” pogovora in nasveta, kot ga imaš pri psihoterapiji, ker ga ne boš dobila…), ampak večina jih itak začne delovat šele po nekaj tednih…
Forum je zaprt za komentiranje.